Indijska velevstaja
Indijsko ljudstvo je v novem letu izpolnilo prednovoletno sindikalno zaobljubo in vstalo. V stavki, ki jo že dva dni spremljajo množični protesti, večina sindikalnih združenj Indije opozarja na problematiko spreminjanja indijske delovne zakonodaje. Stavko in proteste, ki se jih je udeležilo več kot 200 milijonov ljudi, je podžgala nova zakonodaja o sindikatih in delavskih pravicah, ki je stopila v veljavo z novim letom. Zakonodaja je nov udarec za sindikate, saj naj bi z njo država poskušala uvesti nadzor nad sindikalnim delovanjem. Zakon dovoljuje zgolj sindikate, ki jih potrdi centralna oblast, po mnenju le-teh pa je namen prepovedati tiste, ki so do vlade kritični.
Proteste in stavke je dodatno podžgala slaba gospodarska slika v Indiji, ki se bori z nizko gospodarsko rastjo in najvišjo brezposelnostjo v desetletju. Lani je bilo v državi na voljo kar deset milijonov delovnih mest manj, kljub napovedim predsednika vlade Narendre Modija, da bo vlada letno ustvarila dvajset milijonov novih služb. Stavkajočim so se pridružili tudi kmetje, ki so sicer na ulicah že več kot šest mesecev. Od vlade zahtevajo rešitve za krizo, v kateri se je znašlo indijsko kmetijstvo. Po njihovih besedah suša, izpadi pridelkov in huda dolžniška kriza povzročajo nevzdržno situacijo, ki je med kmečkim prebivalstvom sprožila val samomorov. Vlado obtožujejo, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub kmetom o varovanju indijskih pridelkov in pridelovalcev. Po njihovem mnenju se je tudi zdajšnja vlada postavila na stran velikih kmetijskih koncernov in izvoznikov, ki siromašijo lokalne manjše pridelovalce. Ozadje protestov pojasnjuje strokovnjak za indijsko politično ekonomijo in predavatelj na univerzi v Coventryju, Bhabani Nayak:
Stavka in protesti se dogajajo tik pred novimi parlamentarnimi volitvami, ki se bodo zgodile maja letos. Vladajoča stranka Bharatiya Janata Party, poznana pod kratico BJP, je izgubila zadnje lokalne volitve v petih zveznih državah, v katerih je do sedaj uživala podporo.
Glavno sporočilo trenutno vladajoče stranke o gospodarski rasti so močno spodkopali spodleteli poskusi gospodarskih reform, kot je bil poskus demonetizacije. Iz obtoka so namreč potegnili kar 90 odstotkov bankovcev in jih nadomestili z novimi, ki pa so bili na primer preveliki za večino bankomatov in v njih niso delovali. To je bil za precej neformalno gospodarstvo Indije, ki še vedno večinoma posluje gotovinsko, hud udarec. Bhabani pojasnjuje politične razmere, v katerih se je zgodila stavka:
Po njegovem mnenju vlada ne krši zgolj pravic sindikatov, ampak grobo posega v širšo civilno družbo v Indiji:
Šlo naj bi za nadaljevanje politik stranke Indijski nacionalni kongres, ki je pred volitvami 2014 skoraj petdeset let vladala v Indiji.
Bhabani še upa, da je protest znak širjenja delavskega gibanja in napoved močnejšega upora proti škodljivim politikam, ki bogatijo zgolj peščico v državi:
Indijski obubožani proletariat je intelektualno pognojil vajenca Koruzo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj