Inzkova slava

Pred dvema tednoma in pol so prebivalci Bosne in Hercegovine obeležili 26. obletnico genocida v Srebrenici, ki jo je tako kot vedno pospremila burna polemika o srbskem nepriznavanju genocida. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je 23. julija že drugič v tem letu uporabil svoja bonska pooblastila, ki jih sicer ni uporabljal od leta 2009. Njegov dekret je spremenil kazenski zakonik BiH tako, da se zanikanje genocida in poveličevanje oseb, ki so bile pravomočno obsojene za genocid, kaznujeta z zaporno kaznijo od šest mesecev do pet let.

Odločitev je takoj naletela na ostro nasprotovanje s strani izvoljenih srbskih predstavnikov v BiH, tako na državni ravni kot v Republiki Srbski. Srbski član predsedstva BiH in dolgoletni vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik je na čelu uporniške kampanje ter je že napovedal nesodelovanje z državnimi institucijami in, tako kot mnogokrat v zadnjih 15-ih letih, načrte za odcepitev. Po novem ponuja tudi odstop.

Izjava.

Dodik je začetnik in prvopodpisani peticije o nasprotovanju spremembam kazenskega zakonika, ki je včeraj imela že 40 tisoč podpisov. Spregledana dejstva pri kontroverznih spremembah zakona in bistvo samega problema nam predstavi neodvisni banjaluški novinar in urednik magazina Buka, Aleksandar Trifunović.

Izjava.

Trifunović nadaljuje, da takšni zakoni do sedaj še niso bili uporabljeni za ukrepanje proti sovražnemu govoru in poveličevanju vojnih zločincev, ter pojasni razloge za razburjenje na celotni politični sceni Bosne in Hercegovine. 

Izjava.

Ne glede na dejansko resnico je odziv tako bošnjaških kot srbskih politikov pognal Bosno in Hercegovino v še eno politično krizo. Srebreniški župan Ćamil Duraković jo je označil za “civilizacijski korak naprej in triumf za bodoče generacije”, Inzkovo odločitev pa so podprli tudi ameriški in hrvaški diplomati.

Klip.

Medtem pa jo je banjaluški župan Draško Stanivuković opisal kot “največjo možno katastrofo”. Iz Srbije se je oglasil dežurni megafon predsednika države Aleksandra Vučića, notranji minister Aleksandar Vulin, in zopet izrazil podporo nacionalističnim elementom. Ko se je Vulin olajšal, je v veliko bolj spravljivem tonu svoje stališče razglasil tudi sam predsednik Aleksandar Vučić.

Izjava.

Toda Vučićev mehki signal podpore Srbom v BiH ne pomeni dejanskega zanimanja za združitev Republike Srbske s Srbijo, saj je večkrat poudaril, da je teritorialna integriteta BiH za Srbijo - torej Vučića - ključnega pomena. Tudi Dodik gotovo razume, da njegov separatizem v tujini ne uživa niti približno take podpore, kot jo ima doma.

Izjava.

Ne glede na to, ali je odcepitev na horizontu, je Dodik napovedal še eno tvegano spremembo: policisti Republike Srbske naj bi morali začeti braniti občane, če jih bo preganjala zvezna Državna agencija za preiskovanje in zaščito, s kratico SIPA. Ta je krovna policijska organizacija, ki je pristojna za kazenski pregon na celotnem območju Bosne in Hercegovine in stoji za zakoni, ki veljajo na nivoju države. Policija Republike Srbske velikokrat sodeluje z njimi, saj v državi dveh entitet SIPA deluje v obeh - v Federaciji Bosne in Hercegovine in v Republiki Srbski. Trifunović opiše možnost oboroženega spopada SIPE z lokalno policijo v Republiki Srbski.

Izjava.

Svoje mnenje glede možnosti takšnega spora je izrazil tudi policist, zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Srbske. Zaradi zagotavljanja anonimnosti smo podano izjavo prevedli v slovenščino.

Izjava.

Skupščina Republike Srbske bo jutri sprejela spremembe zakona, s katerimi naj bi omogočila kaznovanje tistih, ki označijo Republiko Srbsko ali njene narode za “agresorske” ali “genocidne”. Zaradi nacionalističnega ogorčenja je možno, da bodo tudi Dodikove grožnje o vstaji policistov postale zakonska resnica. Kje je v tej situaciji mednarodna skupnost, ki naj bi še vedno skrbela za mir in stabilnost Bosne in Hercegovine?

Izjava.

Trifunović meni, da bo odločitev iz preteklega tedna zaznamovala Inzkov mandat, mogoče prav tako močno kot njegova nedejavnost v preteklih 12 letih.

Izjava.

Treba je poudariti, da je to le zadnja kriza v vrsti soočenj, ki jih je v Bosni in Hercegovini povzročila nacionalistična politika. Zgolj v zadnjih petih letih se politični predstavniki niso uspeli zediniti ne okoli dneva Republike Srbske, ne okoli resolucije o Srebrenici v Organizaciji združenih narodov, kaj šele okoli volilnega zakonika v Federaciji BiH, če naštejemo le najočitnejše nesporazume. Kandidaturo Inzkovega naslednika, Nemca Christiana Schmidta, je zaznamovalo nasprotovanje Rusije, ki je njegovo funkcijo poskusila tudi ukiniti prek varnostnega sveta OZN. Schmidt bo začel z delom v nedeljo, 1. avgusta. Kot bi rekel predsednik Vučić: ˝Ima posla za onog, koji želi da radi.˝

Republiko Srbsko je užalil Srđan, spodbujal ga je Virant.