Kaj se skriva v Bukovžlaku?
Celjska kotlina je eno izmed najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Vir onesnaževanja sta kmetijstvo in industrija, v prvi vrsti Cinkarna Celje, ki je proizvodnjo cinka začela že leta 1873. Med okoljskimi problemi je zato veliko starih dolgov. Med nekoliko novejšimi problemi so odlagališča nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku.
V Bukovžlaku gre za dva ločena problema. Prvi so sicer legalna stara odlagališča Cinkarne Celje, na katerih se nahajajo industrijski odpadki, pepel in žlindra. Drugi problem pa je veliko nelegalno odlagališče predvsem gradbenih odpadkov, ki je nastalo med letoma 2000 in 2006. Začnimo s slednjim. Govori Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje:
Civilna iniciativa Celje je pred desetimi leti, potem ko pozivi inšpekciji niso bili uspešni, sama plačala analizo tal, nato pa so državo, potem ko okoljsko ministrstvo in občina Celje nista ukrepala, prijavili Evropski komisiji:
Država je sanirala zgolj eno, manjše odlagališče, ki je bilo predmet prijave, ki so jo v iniciativi poslali Evropski komisiji. Pri odlagališču v Bukovžlaku pa je država ukrepala precej počasneje in je pred dvema mesecema dobila tudi zadnji opomin. Trenutno ukrepanje države razloži doktorica Cvetka Ribarič Lasnik, ki je tudi direktorica zavoda Inštitut za okolje in prostor in avtorica podrobne študije o okoljski degradaciji v Celjski kotlini:
Država bo sedaj izvedla še dodatne raziskave, stroški sanacije pa so ocenjeni na nekaj manj kot tri milijone evrov. Tehnološke možnosti za sanacijo razloži Ribarič Lasnik:
Druga odlagališča nevarnih odpadkov na območju Bukovžlaka so rezultat proizvodnje v Cinkarni Celje. Govori Boris Šuštar:
Cinkarna Celje je prejšnji teden predstavila toksikološko oceno tveganja, ki jo je za cinkarno opravilo nemško podjetje CMD Smith in ki trdi, da odlagališča ne predstavljajo nevarnosti za ljudi. Svoje videnje predstavljenih ugotovitev poda Ribarič Lasnik:
Šuštar je skeptičen do raziskav, ki jih naroča Cinkarna sama:
Kot poudarja poslanka Janja Sluga, je Cinkarna odgovorna za sanacijo ne glede na to, ali so težke kovine, ki so jih našli pri toksikološki raziskavi, na kmetijsko zemljo prišle zaradi proizvodnje v preteklosti ali zaradi izpiranja snovi iz odlagališča v podtalnico:
Kot so sogovorniki že večkrat omenili, so najpomembnejše zdravju škodljive snovi v Bukovžlaku v obeh primerih težke kovine. Te so našli tudi v zemlji na dvoriščih okoli ducata okoliških vrtcev, ki jo bo treba zaradi tega zamenjati. Kakšni so škodljivi učinki teh snovi, razlaga Ribarič Lasnik:
V času zadnje vlade je bil na okoljskem ministrstvu pripravljen odlok o sanaciji okolja v Celjski kotlini. Tega odloka vlada ni podprla, zato je Janja Sluga v parlament ob koncu zadnjega mandata vložila predlog zakona o okoljski sanaciji tega območja:
Predlog zakona, ki ni bil deležen večjega nasprotovanja v parlamentu, je padel zato, ker se glasovanja na odboru niso udeležili poslanci strank SD, DeSUS, SDS in NSi.
Prioriteta sanacije je sanacija vrtcev in območja stare cinkarne, kjer je zemlja na območju 17 hektarjev onesnažena kar do globine 10 metrov. Izvedbo sanacije, ki jo predvideva predlagani zakon, predstavi Ribarič Lasnik:
Celovita sanacija Celjske kotline bo morala torej še malo počakati. Kar zadeva ilegalno odlagališče v Bukovžlaku, bo po zadnjih načrtih države sanirano šele leta 2021. Država bi se pri tem izognila večini teh obveznosti, če bi se že pred več kot 15 leti odzvala na prva poročila o odlaganju gradbenih odpadkov ali vsaj poiskala odgovorne.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj