Kanalje okoli Jernejevega kanala
V poletnem času je ena izmed priljubljenih dopustniških destinacij na Slovenskem nedvomno tudi obmorsko istrsko mestece Piran, zato se v tamkajšnje obalne loge v današnjem OFFsajdu odpravljamo tudi na Radiu Študent.
Piranski občinski svetniki na četrtkovi redni seji niso potrdili investicijskega programa za ribiško pristanišče Seča in bližnji pripadajoči okoliš. Vrednost celovite ureditve ribiške infrastrukture na tem območju je bila ocenjena na 2,54 milijona evrov, pri čemer so si na občini obetali, da bo večino investicije - 2,1 milijona evrov - kril Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Obseg projekta predstavi predstavnik za odnose z javnostjo v piranski občini Bruno Kuzmin.
Skladno s projektom bi poleg sanacijskih del poglobili plovno pot v pristanišče, zgradili nov pomol v dolžini 36 metrov ter uredili petnajst priveznih mest za plovila v dolžini med osmimi in štiriindvajsetimi metri. Mandrač v Seči se nahaja na izlivu Jernejevega kanala, ki že več kot desetletje kazi Krajinski park Sečoveljske soline, sicer del območja NATURE 2000. V času ministrovanja Jureta Lebna na Ministrstvu za okolje se je država aktivno vključila v njegovo ureditev. Tako je januarja Direkcija Republike Slovenije za vode začela z odstranjevanjem opuščenih plovil neznanih lastnikov, ki so bila v večini bolj pod kot pa nad vodo. Kot pojasni Kuzmin, je izvedba projekta pristanišče Seča ključna za nadaljnje posege v smeri urejanja Jernejevega kanala.
Če lahko potezo politike, tako državne kot občinske, ki je po več letih načrtovanj končno začela prehajati k ukrepom, pozdravimo, pa je do projekta že vse od sprejemanja letošnjega proračuna kritičen Davorin Petaros, član občinske svetniške skupine Gibanje za občino Piran, ki pa ni član istoimenske stranke.
Petaros opozarja tudi na poglabljanje Jernejevega kanala, ki predstavlja drugo fazo ureditve tega območja, in to vidi le še kot eno potezo občine, ki se vdaja interesom kapitala.
Kuzmin na drugi strani umirja žogico, saj gre po njegovem mnenju pri pristanišču Seča za zaokrožen projekt, pri katerem bodo dno poglobili na največ 2 metra in pol.
Pri projektu Petaros vidi težavo tudi v odlaganju mulja, ki bi ga izkopali pri poglabljanju. Zaradi tega bi morali namreč preseliti gnezdišča nekaterih ptic.
Da bo do takšnega izkopa in nalaganja na mrtvo solno polje zares prišlo, je potrdil tudi Kuzmin. Material bi nato uporabili za nasipe ob reki Dragonji, a na občini zagotavljajo, da bi umetna gnezdišča ptic takrat začasno preselili.
Kakorkoli, ker je na izvedbo projekta vezana tudi malha evropskih sredstev, se postavlja vprašanje, kaj bo s počrpanim denarjem. Kuzmin pojasnjuje, da za morebitno izgubo ne gre kriviti občine, saj ta sredstev sploh še ni pridobila.
Jure Leben je kot minister za okolje in prostor aprila letos občini Piran dal šest mesecev časa, da najde rešitev za preostanek komunalnih privezov v Jernejevem kanalu, sicer bo nadzor in upravljanje nad njim prevzela država. Petaros takega vmešavanja ne vidi kot nujno negativnega.
In tako pridemo do interesa ljudi, ki na tem območju živijo in delajo. Leon Fonda iz Ribiške družine Fonda pojasni, kaj bi ureditev ribiškega pristanišča Seča za njih pomenila.
Občinski svet bo o predlogu investicijskega programa, ki ga je že zavrnil, ponovno odločal ta petek. A ne glede na končni rezultat glasovanja se zopet zdi, da se kopja političnih interesov ponovno lomijo na plečih ljudi, ki jih sprejetje ali nesprejetje določenih ukrepov najbolj zadeva. Fonda se ne želi mešati v politične zdrahe, a za zaključek današnjega OFFsajda dvomljivcem v projekt nameni nekaj besed.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj