Kapital v novi slovenski vladi

Prejšnjo sredo, ko je Šarčev petorček podpisal koalicijsko pogodbo, je znano podjetje izpušnih cevi Akrapovič odločilo, da bo delničarjem izplačalo celotni zadržani bilančni dobiček v višini 32 milijonov evrov. Ob tem je lastnik in direktor Igor Akrapovič povedal, da gre za “samozaščitni ukrep” in da bodo “zasluženi denar plasirali drugam”, saj je situacija za podjetnike “eskalirala v negativno smer”. Tako bodo v podjetju “vzeli vse zadržane dobičke, ki so bili načeloma namenjeni za razne investicije, in bomo vse skupaj ustavili.”

V petek so odprto pismo na Šarca naslovili v Klubu slovenskih podjetnikov, v nadzornem svetu katerega sedi tudi Igor Akrapovič. V pismu so se uprli predvsem, po njihovem mnenju, hujskaštvu zunajkoalicijske vladne partnerice, stranke Levica. Ta po njihovem mnenju “širi sovražni govor do podjetnikov” in poziva k vzpostavitvi nekapitalističnega družbenega reda.  

Danes so se na predloge o zvišanju obdavčitve dohodka iz kapitalskega dobička odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev, Trgovinski zbornici in Obrtniški zbornici Slovenije. Predsednik slednje Branko Meh pravi, da podpirajo stabilno vlado, a ga moti vpliv Levice v njej:

Izjava

Vendarle, za otroke gre.

Izjava

Medijsko ofenzivo gospodarstvenikov je sprožila ideja v koalicijski pogodbi, da bi se prihodki iz kapitala in rent vključili v osnovo za izmero dohodnine. K prihodkom od kapitala v koalicijski pogodbi štejejo dividende, obresti in dobiček iz prodaje vrednostnih papirjev in nepremičnin. Kako so tovrstni dohodki obdavčeni sedaj, razloži profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Branko Korže:

Izjava

Kapitalski dobiček pred olajšavami je sedaj obdavčen s stopnjo 25 odstotkov. Če bi se ta prihodek prištel k osnovi za izračun dohodnine, bi bil večinoma obdavčen po višji stopnji, odvisno od tega, v kateri dohodkovni razred pade posameznik. Za večino ljudi, ki jih to zadeva, bi to pomenilo najvišji davčni razred pri 50 odstotkih.

Možnosti te spremembe nasprotujejo v Gospodarski zbornici Slovenije. Govori glavni ekonomski analitik zbornice Bojan Ivanc:

Izjava

Trenutno obdavčitev dohodkov iz kapitala v Sloveniji s stopnjami v drugih državah primerja Korže:

Izjava

V glavni vladni stranki Listi Marjana Šarca pravijo, da so odzivi gospodarstvenikov na koalicijsko pogodbo preuranjeni. Napovedujejo, da se bodo, ko bo nova vlada začela z delom, srečali z gospodarstveniki in odgovorili na vsa vprašanja.

Ivanc meni, da država tako ali tako ne bi dobila veliko iz predlaganih davčnih sprememb:

Izjava

Po mnenju Ivanca bodo premožnejši vedno našli način, kako se izogniti visokim davkom.

Izjava

Za konec se vrnimo na vprašanje podjetja Akrapovič, ki  bo v samozaščitnem manevru izplačalo 32 milijonov zaostalih bilančnih dobičkov. Obstaja samo ena težava - po zadnjih javno dostopnih podatkih podjetje nima denarja za izplačilo takšnih dividend. Skoraj vse premoženje podjetja se namreč nahaja v zgradbah in strojih, ki so vredni 32 milijonov, v zalogah, ki so ocenjene na 31 milijonov, in v terjatvah do poslovnih partnerjev, ki so vredne 11 milijonov. Na bančnih računih je imelo podjetje zgolj 1,8 milijona evrov. Podjetje bi ob normalnem poslovanju torej težko izplačalo 10 milijonov evrov. Za izplačilo 32 milijonov bi moralo podjetje razprodati dobršen del svojega premoženja ali pa najeti precejšnje posojilo pri bankah.

Oboje je malo verjetno. Verjetneje je, da si bo Akrapovič omenjena sredstva posodil nazaj in nato svoji družbi obračunal obresti. To je Igor Akrapovič naredil že pred dvema letoma, ko je njegov holding družbi Akrapovič posodil 9 milijonov evrov, s čimer je zmanjšal svojo davčno obremenitev. Pred letom 2016 pa podjetje Akrapovič zaradi davčnih olajšav za razvoj in investicije davka na dobiček sploh ni plačevalo. Lani, ko je podjetje ustvarilo 13 milijonov dobička, pa je obračunalo 1,3 milijona davka na dobiček. Ta shema je sicer pogosta med lastniki večjih podjetij, saj holdingi ustvarijo dobiček iz dividend hčerinskih družb. Tu davek od dohodka pravnih oseb plača že hčerinska družba, holding pa nato po upoštevanju stroškov poslovanja ponavadi plača zelo nizko davčno stopnjo. Vsaj za enkrat pri tem početju niso naleteli na sovražen odnos države.