Karantenija, moja dežela

Že 11. dan epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje, krajše NIJZ, ne sledi več visoko tveganim stikom okuženih z novim koronavirusom in zanje več ne predlaga karantene. Epidemiologi zaradi preobremenjenosti, posledice povečanega števila okuženih, ki še narašča, o pozitivnem testu namreč uspejo obvestiti le še okužene, vsak izmed njih pa mora o okužbi nato sam obvestiti vse, s katerimi je bil v stiku. “Sistem” samoobveščanja, če si privoščimo tovrstno poimenovanje, je vodja strokovne posvetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje Bojana Beović v včerajšnjih Odmevih komentirala sledeče:

Izjava

Postopek, ki ga je omenila Beović, je pravzaprav novi protokol za izdajanje karantenskih odločb osebam, ki so bile v tesnem stiku z okuženim z novim koronavirusom, in je v veljavo stopil preteklo soboto. Kot pojasnjuje Vesna Kerstin Petrič, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, so bili zaradi naraščanja števila okuženih prisiljeni, da spremenijo način izdajanja odločb o karanteni na domu.

Izjava

Protokol je zasnovan tako, da oseba, ki jo okuženi po navodilu epidemiologa obvesti, da je bila v tesnem stiku, ali pa je obvestilo o tesnem stiku dobila prek aplikacije #OstaniZdrav, ostane doma in ravna, kot da je v karanteni. O tesnem stiku nato obvesti delodajalca. Kako poteka nadaljnji postopek?

Izjava

Zaposleni, ki bodo ostali doma, bodo potrdilo o karanteni na domu, s katerim pri delodajalcu uveljavljajo nadomestilo, prejeli na dom. Zanj bo v ambulanti za medicino dela poskrbel delodajalec, izdal pa ga bo NIJZ. Nekoliko drugačen režim velja za samozaposlene, družbenike in kmete.

Izjava

Kerstin Petrič poudarja, da naj zaposleni vlogo za nadomestilo odda, še preden prejme potrdilo oziroma odločbo o karanteni, saj lahko vlogo kasneje še dopolni s tem ustreznim dokazilom.

Izjava

Protokol predvideva tudi retroaktivno delovanje. V času, ko se oseb, ki so bile v tesnem stiku z okuženimi, ni iskalo in se za njih tako ni moglo predlagati karanten, je marsikdo, ki je ravnal odgovorno, v soglasju z delodajalcem ostal doma ali pa je bil, če soglasja ni bilo, za to, da je ostal doma, primoran koristiti dopust.

Izjava

Uspešnost delovanja protokola je v kratkem času, odkar je ta v veljavi, bržkone preuranjeno ocenjevati. Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja, da se zna pri protokolu zatikati ne zaradi protokola samega, temveč zato, ker bo razgrnil nekatere že predepidemične težave.

Izjava

Protokol za izdajanje karantenskih odločb osebam, ki so bile v tesnem stiku z okuženim, je še eden v vrsti ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, s katerim naj bi bil po ocenah Inštituta Jožef Stefan okužen že vsak 30. prebivalec Slovenije. Je ukrep, s katerim se stanje poskuša sanirati, ker je škoda že narejena. O tem, kaj je šlo narobe, da se slovenska trobojnica kar naenkrat pojavlja na tabelah držav z najhitrejšo rastjo okužb na svetu, smo se pogovarjali s profesorico doktorico Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Izjava

O podvojevanju števila okužb, ki ga omenja Ravnikar, je v včerajšnji oddaji Studio City govoril tudi Leon Cizelj z Inštituta Jožef Stefan, ki je pojasnil, da se število okuženih že dlje časa podvojuje na približno vsakih šest dni. Tudi zato so na inštitutu rast epidemije pospremili z opazko, da je ta kot da eksplodirala. In če ostanemo pri piromanski retoriki, lahko rečemo, da je vžigalna vrvica tlela kar nekaj časa.

Izjava

Ravnikar obžaluje, da se je število okužb razmahnilo do te mere, da ni bilo mogoče več slediti kontaktom. Kot pravi, je ta ukrep za omejevanje širjenja virusa izrednega pomena, od ljudi pa da ni mogoče pričakovati, da bodo sami uspeli dovolj dobro nadomestiti vlogo in nalogo epidemiologov.

Izreden pomen Ravnikar pripisuje tudi testiranju, ki omogoča “mapiranje” širjenja okužbe, a na tem področju se, kot je Bojana Beović napovedala v sinočnjih Odmevih, v naslednjih dneh obetajo spremembe. Testiranje bo zaradi preobremenjenosti mikrobioloških laboratorijev začasno omejeno ter usmerjeno v tiste bolnike, pri katerih se v primeru okužbe pričakuje hujši potek bolezni, in na ljudi, ki imajo stik z ranljivo populacijo.

Izjava

Ponovne vzpostavitve iskanja tesnih stikov okuženih za zdaj še ni na vidiku. Po besedah Beović lahko epidemiološka služba na dan obdela dvesto do tristo primerov, kar je le manjši del vsakodnevnega števila novougotovljenih okužb - danes so jih denimo odkrili 1499. 

Izjava

Premier Janez Janša je kot možnost, po evropskem vzoru Slovaške, sicer omenjal testiranje celotnega prebivalstva s hitrimi testi, zanesljivost katerih pa ni takšna, kot je s tako imenovanimi PCR testi. Že sedaj pa na inštitutu za biologijo analizirajo odpadno vodo v čistilnih napravah. Bolni namreč virus izločajo tudi z blatom, analiza odplak pa nam lahko da grobo sliko poteka epidemije v populaciji. Opazili so, da se je v manj kot enem mesecu količina virusa v vzorcih povečala za več kot stokrat.

Za zaključek današnjega OFFsajda prisluhnimo še komentarju sogovornice o v javnosti tolikokrat problematizirani ločnici med politiko in stroko.

Izjava

Zatorej še dobro, da imamo v Sloveniji jasno postavljene prioritete - ali kot je dejal Janša: “Najprej življenja, potem zdravje in nato gospodarstvo.” Pa je hierarhija res taka?