Kdo se boji modrega morja?
Nad severno jadransko obalo so se zgrnili temni oblaki. Za njimi pa se je razbohotila mogočna polna luna. Vsakič ko lahko z Debelega rtiča opazujemo luno v svojem polnem obsegu, ponori Pozejdon, kralj morja in oceanov. Njegova morska sila je tokrat presenetila celoten severni Jadran. Največjo škodo so po najvišji plimi v zadnjega pol stoletja utrpele Benetke, kjer je morska gladina narasla za meter in 87 centimetrov. V zadnjem stoletju je bila višja le enkrat, leta 1966, pa še takrat le za sedem centimetrov. Morje je v mestu na vodi zalilo skoraj vse javne površine, pa tudi nekatera stanovanjska poslopja, prizaneslo ni niti Baziliki svetega Marka, kar se je v 1200-letni zgodovini cerkve zgodilo le šestkrat.
Poplavljalo je tudi v Slovenski Istri, kjer je največ škode v Izoli, a Piran in Koper ne zaostajata veliko. Razmere na obali povzame poveljnik civilne zaščite v občini Piran Egon Štibilj.
Jadransko morje z visokim plimovanjem povzroča skrbi zaradi posebnega položaja v Sredozemlju, a tokrat je bilo na delu več dejavnikov. Poleg močne lune se je okrepil južni veter, ki za razliko od burje potiska morje proti kopnemu, vse skupaj pa je začinila še bližina ciklona. Specifične okoliščine severnega Jadrana predstavi redni profesor na portoroški Fakulteti za promet in pomorstvo ter član Nacionalnega inštituta za biologijo Vlado Malačič.
Prav severnojadranske posebnosti vsako leto presenetijo beneške oblasti; pojav imenujejo acqua alta ali visoka voda. Tudi v prihodnjih letih bodo vode zelo visoke, saj je v porastu južni veter, vse šibkejša in redkejša pa je burja, opozarja Malačič.
Škoda na zasebni lastnini kljub temu v Benetkah ne bo prevelika. Veliko večja bo v Sloveniji, če primerjamo škodo glede na število prebivalstva. Egon Štibilj pojasni, kako se pred poplavami branijo Benečani.
Tudi Pirančani so bili v preteklosti na podobne dogodke pripravljeni. Dandanes so, opozarja Štibilj, pozabili na mogočnost morja in lune.
Civilna zaščita namreč ne more ponuditi veliko več od obveščanja, protipoplavnih vreč in izčrpavanja poplavljenih prostorov. Megalomanske infrastrukturne rešitve bi le stežka uravnavale plimovanje na obali - v Benetkah, recimo, že šestnajst let neuspešno postavljajo valobran.
Državne institucije sicer razvijajo razne metode predvidevanja plime, obstajajo tudi dnevne tablice, ki pomagajo prebivalcem ob morju. Malačič predstavi državno strategijo preventive pred škodljivimi učinki plimovanja.
Slovenija ima srečo, da ima strmejšo obalo kot Italija, saj tako nima težav z obratnim pojavom od visoke vode - nizko vodo. Nevarnosti ekstremne oseke opiše Malačič.
Zaradi nepredvidljivosti bibavice za konec današnjega OFFsajda Štibilj poziva prebivalce obale, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se zaščitijo, saj v petek prihaja novi val poplav.
Primorci se bodo torej še vsaj nekaj dni vojskovali z morskimi valovi, morje pa bo pelo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj