Klic očetnjave
Državni zbor, ki danes odloča o izvolitvi novega mandatarja, bo že jutri začel razpravljati o predlogu Zakona o vojaški dolžnosti, ki bi po 17 letih v Sloveniji ponovno uvedel obvezno služenje vojaškega roka. Predlog zakona je sredi januarja, torej še preden je premier Marjan Šarec ponudil odstop, vložila stranka SDS. S skorajšnjim imenovanjem predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja naslednje vlade in vključitvijo zaveze o uvedbi naborništva v koalicijsko pogodbo, je verjetnost ponovne uvedbe 6-mesečnega vojaškega roka postala precej bolj verjetna. Več o političnih motivih za uvedbo služenja vojaškega roka sociolog Marko Kržan.
Slovenska vojska velikokrat opozarja, da jim manjka vojakov, a glede ponovne uvedbe naborništva se za enkrat ni opredelila. Zakaj je temu tako, odgovarja obramboslovka in docentka na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Maja Garb.
Naborniki bi zgolj v izrednih okoliščinah opravljali naloge, ki jih sedaj opravlja profesionalni del vojske. Kot pravi Garb, je lahko njihova vloga zgolj v dopolnitvi ali nadomestitvi pogodbene rezerve.
S pomanjkanjem pripadnikov v pogodbeni rezervi se je ukvarjala tudi nedavno predstavljena Bela knjiga o obrambi, ki je uvedbo naborništva opredelila le kot zadnji ukrep, če bi bili drugi poskusi pridobitve novih pripadnikov neuspešni. Vojski primanjkuje tudi pripadnikov v redni sestavi in služenje vojaškega roka je za vojsko lahko mehanizem za pridobitev profesionalnih vojakov. O tem, kako bi vojska lahko popolnila svoje vrste, Garb.
Služenje vojaškega roka je bilo pred profesionalizacijo vojske precej nepriljubljeno. To se je izražalo v tem, da se je vedno več ljudi izogibalo služenju, bodisi s tem da so bili spoznani za zdravstveno nesposobne bodisi s sklicevanjem na ugovor vesti. Kržan.
Poleg tega bi bila uvedba naborništva tudi precejšen organizacijski in finančni podvig.
Zaradi vseh teh izzivov je upravičeno predvidevati, da bo uvedba naborništva pomenila tudi bistveno povečanje obrambnih izdatkov.
Marko Kržan opozarja tudi na družbeno in vzgojno funkcijo, ki jo ima vojska, in kaj bi pomenilo, če bi bili vanjo vključeni ne zgolj prostovoljci, ampak širša populacija.
Dokler je bil predlog uvedbe obveznega služenja vojaškega roka zgolj medijski podvig opozicijske stranke, je bil odziv javnosti medel. Ko pa je naborništvo s prihajajočo vlado postalo realna možnost, je pričakovati tudi večji odziv - predvsem mladih. Na socialnih omrežjih se je tako pojavila pobuda “Nočemo vaše vojske”. S pobudo se strinja tudi Kržan:
Zaradi zamenjave vladajoče koalicije se je predlog za pridobivanje medijske pozornosti spremenil v realno možnost. Morda je manj nenavadno - glede na takšno genezo predloga za uvedbo naborništva -, da za kaj takega ni podpore v stroki ali očitno tudi v vojski, ki zaenkrat ob celotni epizodi molči. Odhajajoča vlada je v odgovoru na zakonski predlog predvidela, da bi naborništvo državo stalo 72 milijonov evrov, kar je približno dvakrat toliko, kot trdijo predlagatelji. Glede na zanimanje za zaposlitev v vojski bo zanimivo videti, koliko vpoklicanih se bo, če bo zakon potrjen, raje odločilo za civilno služenja vojaškega roka, ki bo namesto vojaških 6 mesecev trajalo kar celo leto.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj