Ko 42 ni odgovor na nič, kaj šele na vse

Danes je pri predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču potekal posvet z vodji poslanskih skupin. Glavno vprašanje je, kako naprej. Ta teden bi morala potekati redna majska seja – danes bi poslanci verjetno glasovali o tem, ali naj na ustavno sodišče naslovijo ustavno obtožbo proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi nenabave cepiv proizvajalca Pfizer decembra lani. A zapletlo se je že pri proceduri. Ker koalicija v parlamentu ni zbrala glasov vseh svojih poslancev, je opozicija preprečila izglasovanje dnevnega reda, s čimer se je majska seja končala, še preden se je zares začela. Izid glasovanja je bil sicer 42 proti 42.

Delo državnega zbora bo zato moralo ta mesec potekati z izrednimi sejami, ki pa bosta kar dve – ena za koalicijo in ena za opozicijo. Dogovore, sklenjene na današnjem posvetu pri predsedniku državnega zbora, povzame vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.
Izjava

Ključni problem je vprašanje razdelitve mest v delovnih telesih državnega zbora, v katerih se opravi tudi večina zakonodajnega dela. Pravzaprav sta problema kar dva. Najprej je problematično vprašanje položaja štirih nepovezanih poslancev, Janje Sluge, Igorja Zorčiča in Branislava Rajića, ki so izstopili iz SMC, ter Jurija Lepa, ki je zapustil DeSUS. Ti so izgubili sedeže, ki so jih imeli v kvotah svojih nekdanjih strank. Drugi problem pa je vprašanje razmerja med opozicijo in koalicijo. Svoje videnje razlaga Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ.
Izjava

Na ponedeljkovem kolegiju državnega zbora je sicer prišlo do dogovora glede vprašanja razmerja med nepovezanim poslanci in strankami, iz katerih so izstopili. SMC jim je prepustil devet sedežev, DeSUS pa tri. Nepovezani poslanci bodo zasedali podpredsedniški mesti v odboru za obrambo in odboru za zunanjo politiko. A kot pove Janja Sluga, vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, zanjo vprašanje še ni rešeno.

Izjava

S tem se ne strinja vodja največje poslanske skupine, Danijel Krivec iz SDS.

Izjava

Golubović najbolj izpostavlja vprašanje Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, krajše KNOVS, v kateri bi morala večina po poslovniku pripadati opoziciji.

Izjava

V odkrito opozicijskih strankah trdijo, da ima vlada v parlamentu 45 poslancev, opozicija 43, med njimi pa sta še dva poslanca narodnih manjšin. To bi pomenilo, da bi bila večina vlade v delovnih telesih zelo šibka, zaradi česar ne bi smel na sejah odborov skoraj nikoli manjkati noben poslanec, če bi želeli zakonske predloge pripeljati do končnega glasovanja. Dogovor še ni na vidiku. V koaliciji namreč trdijo, da jih pri vprašanju števila mest v telesih državnega zbora opozicija izigrava.
Izjava

Naslednji teden bosta torej potekali dve izredni seji. Naprej v torek tista, ki jo je zahtevala opozicija in na kateri bodo glasovali o ustavni obtožbi predsednika vlade Janeza Janše, potem pa še druga z ostalimi točkami, ki so bile predvidene za redno majsko sejo. Brane Golubović presenečenj torej ne pričakuje.

Izjava

Med točkami ne ene ne druge izredne seje pa ni ponovnega glasovanja o razrešitvi predsednika državnega zbora. Han.

Izjava

Glasovanje o ustavni obtožbi Janeza Janše se je torej zgolj prestavilo za en teden. Nič kaj verjetno ni, da bo opoziciji uspelo zbrati potrebnih 46 glasov. Kljub številnim težavam in nujni udeležbi poslancev na vseh sejah se delo Janševe koalicije v parlamentu torej nadaljuje. Medtem ko je srednjeročna politična prihodnost njegovih partnerjev precej brezupna, pa se koalicija v resnici krepi. Vsaj za zdaj se torej prvaku SMC Zdravku Počivalšku še ni treba posloviti od njemu tako ljubega gospodarskega ministrstva in se preseliti v parlament.