Ko odbije polnoč
Točno ob polnoči je na Poljskem stopil v veljavo zakon, ki znižuje upokojitveno starost sodnikom vrhovnega sodišča z dosedanjih 70 na 65 let. Včerajšnji bolj in manj številčni protesti po poljskih mestih niso zalegli, grožnje Evropske komisije prav tako ne. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost vztraja, da je sprememba zakona potrebna, da bi očistili sodstvo preostankov komunizma. 27 od 72 sodnikov vrhovnega sodišča je tako od danes v pokoju, med njimi tudi predsednica sodišča Malgorzata Gersdorf. Ta je ubrala George Costanza taktiko in se zjutraj kljub vsemu pojavila na delovnem mestu.
Kot pravi, ji delovno mesto zagotavlja ustava. Kot pravnici ji je jasno, da je ustava nad zakoni, a kot pojasni Lukasz Pawlowski s spletnega portala Kultura Liberalna, je za to vladajoči stranki malo mar.
Gersdorf je 6-letni mandat predsednice sodišča začela leta 2014. Za sodnike v ustavi piše le, da so zaposleni za nedoločen čas in da se jih ne odstavlja.
Enajst od 27-ih sodnikov, ki jih ta sprememba zadeva, je izkoristilo možnost, da zaprosijo za podaljšanje mandata, kar pa jim mora odobriti predsednik republike Andrzej Duda, prav tako mož stranke Zakon in pravičnost.
Predsednica sodišča se ni odločila, da izkoristi to možnost, saj meni, da bi s tem dala legitimnost novi zakonodaji. Predsednik Duda je po predvidenem postopku sedaj imenoval nove vrhovne sodnike. Mesto Gersdorf bo tako prevzel 66-letni (!) Jozef Iwulski.
Kot poudarja Pawlowski, kriterijev za to, ali bo predsednik ohranil sodnike na delovnem mestu, ni, konsenza med prisilno upokojenimi sodniki glede vlaganja prošnje pri predsedniku prav tako ne.
Stranka Zakon in pravičnost je na oblasti na Poljskem od konca leta 2015 dalje. V spodnjem domu poljskega parlamenta, sejmu, zaseda 237 od 460 sedežev. Za razliko od poglavarja višegrajske štirice iz Budimpešte vladajoča konzervativna opcija na Poljskem tako ne obvladuje absolutne parlamentarne večine. Že sprejete spremembe v pravosodju pa ji omogočajo ravno to.
Vlada je v preteklih treh letih tako uspešno reformirala številne pravosodne institucije v svoj prid. Državno tožilstvo je sedaj direktno pod okriljem ministrstva za pravosodje, kadri vladajoče stranke so prav tako prevzeli ustavno sodišče in sodni svet, ki je zadolžen za imenovanje sodnikov.
Že od menjave oblasti na Poljskem leta 2015 je ta v stalnem sporu z evropskimi institucijami. Lani je Evropska komisija Poljski celo zagrozila, da je pripravljena uporabiti sedmi člen Pogodbe o Evropski uniji, ki predvideva odvzem volilnih pravic države članice, ki bi hudo kršila vrednote pogodbe. Le pri grožnji se je tudi ustavilo, saj bi takšen ukrep morale podpreti popolnoma vse preostale članice.
Evropska komisija je sedaj premaknila boj s političnega na pravni parket. V ponedeljek je tako zaradi pravosodne reforme sprožila pravni postopek proti Poljski, ki ima en mesec časa, da nanj poda odgovore. Če niso ustrezni, postopek prevzame Sodišče EU.
Pawlowski izraža posebno skrb ob dejstvu, da ravno vrhovno sodišče odloča o veljavnosti volitev. Parlamentarne volitve morajo potekati najkasneje do novembra naslednje leto, če pa je verjeti aktualnim javnomnenjskim anketam, se stranki Zakon in pravičnost za oblast tako ali tako ni treba bati. Protivladni protesti v minulih letih niso rezultirali v konsolidaciji opozicije ali pa oblikovanju novih strank, ki bi lahko ogrozile trenutno razmerje moči.
Danes je pred Evropskim parlamentom v Bruslju govoril poljski premier Mateusz Morawiecki. Nepresenetljivo je bil s strani evroposlancev najbolj na udaru ravno zaradi pravosodne reforme. Njegov odgovor? “Poskušamo se odrešiti postkomunističnih vpreg.”
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj