Komu se svet vrti okoli davkov
Tretja vlada Janeza Janše je ob svojem prvem teambuildingu na Brdu pri Kranju ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo. Na njegov vrh so postavili nekdanjega prvega dacarja Slovenije in kasneje Srbije, Ivana Simiča. Predsednik vlade je ob tem omenil, da ima Slovenija 20 tisoč predpisov, informacija pa se verjetno nanaša na število podzakonskih aktov. Slovensko zakonodajo namreč sestavlja 868 zakonov in 20 tisoč podzakonskih aktov. Predsedujoči svetu, Ivan Simič, je včeraj predstavil predloge sveta za debirokratizacijo. Izkazalo se je, da se med predlogi skriva prava mala davčna reforma, vključno z že večkrat zavrnjeno socialno kapico in drugimi predlaganimi spremembami, ki bi znižale davke za tiste z visokimi prihodki. O predlogih je spregovoril Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Največ pozornosti vzbuja uvedba tako imenovane socialne kapice, s katero bi bila določena maksimalna višina prispevkov, ki jih plača posameznik. Simič:
Predlog socialne kapice nikakor ni nov. Nazadnje jo je poskušala uvesti Cerarjeva vlada. Damijan:
Izjava
V okvir debirokratizacije očitno sodi tudi znižanje davka na dobiček. Svet predlaga njegovo znižanje s 27,5 na 25 odstotkov. To sicer ni realni davek, ki ga na dobiček plačujejo podjetja, saj se ta zaradi številnih olajšav v povprečju giblje med 10 in 15 odstotki. Predlog komentira Damijan.
Med predlogi je sicer še kar nekaj takšnih, ki bi znižali davke za najbogatejše, na primer predlagano znižanje davkov od oddajanja nepremičnin, efektivno znižanje davka od prihodkov od družinskih skladov v tujini in znižanje splošne davčne olajšave. Za peščico, ki ima dohodke višje od milijona evrov, pa se predlaga še en, šesti davčni razred, z zgolj 10-odstotno obdavčitvijo. Simič:
Od prvega milijona prihodkov bi posameznik plačal skoraj pol milijona davkov, od vsakega naslednjega milijona pa zgolj 100 tisoč evrov. Damijan sicer meni, da bi to koristilo nekaterim športnim klubom, a se sprašuje o smiselnosti uvedbe še enega dohodninskega razreda za manj kot deset davčnih zavezancev.
Izjava
Predlogi očitno nosijo pečat predsednika sveta, torej Ivana Simiča, ki je v zadnjem času deluje predvsem kot davčni svetovalec. Nekateri predlogi so namreč pisani na kožo prav tem.
Izjava
Predlogi, ki se ne tičejo davkov, so bodisi zelo ohlapni, kot na primer poenostavitev pridobitve gradbenih dovoljenj in postopkov za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj, ali pa presenetljivo specifični kot v primeru poenostavitev pridobitve dovoljenj za izrabo termalne vode v Prekmurju in odprave birokratskih ovir pri postavitvi malih hidroelektrarn. Predloge druži njihova naklonjenost kapitalu. Najbolje to izraža predlog za uvedbo tako imenovane zlate vize, s katero bi bogati posamezniki, ki bi v Slovenijo vložili dovolj velik znesek, s tem pridobili pravico do bivanja, kot to velja na primer na Malti in Cipru.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Ne razumem sploh, kako se lahko spremembi davčne stopnje, znižanju ali zvišanju, reče de-birokratizacija.
Saj ne bo manj birokracije, samo enačbe bo treba prilagodit.
@Gal: bo kaj dejanske de-birokratizacije?
Člani teh skupin so ponavadi post festum precej razočarani, ko pride do implemetacije njihovih predlogov. Debirokritizacija torej za tiste, ki imajo možnost, da spravij kaj skozi zase.
Komentiraj