Kruha in igel

Včeraj je Evropska komisija na priporočilo Evropske agencije za zdravila, krajše EMA, pogojno odobrila cepivo Comirnaty proti novemu koronavirusu, ki sta ga razvili podjetji BioNTech in Pfizer. Države članice naj bi prve odmerke dobile že konec tedna, njihova količina pa bo odvisna od števila prebivalcev v posamezni državi. Žig EME sicer proizvajalcem omogoča prodajo cepiva na celotnem evropskem trgu, poraja pa se vprašanje, ali bi lahko katera od držav članic sledila britanskemu zgledu in sama odobrila cepiva na svojem ozemlju. Več o tem Peter Žerjavič, Delov dopisnik iz Bruslja:

Izjava

Odobritev agencije je pogojna, kar pomeni, da o dotičnem cepivu ni bilo izvedenih dovolj raziskav, potrebnih za polno odobritev. Kljub temu pa mora cepivo po trenutno dostopnih podatkih ustrezati nekaterim kriterijem. Njegove koristi morajo odtehtati morebitno tveganje, agencija mora oceniti, da bo proizvajalec v prihodnosti vendarle lahko dopolnil že izvedene študije z novimi, nenazadnje pa mora zdravilo oziroma cepivo dopolniti še neizpolnjene medicinske potrebe. Pri običajnem postopku mora tako proizvajalec najprej zbrati vse potrebne študije in jih nato predložiti EMI, tokrat pa je agencija zaradi izrednih razmer študije preučevala sproti. Več o tem Tomaž Bratkovič, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na ljubljanski Fakulteti za farmacijo:

Izjava

Čeprav so v EMI odločitev sprva napovedovali za 29. december, so jo nato prestavili za osem dni. Kljub temu v EMI zatrjujejo, da je bila odločitev sprejeta na podlagi trdnih dokazov, premik roka pa naj bi bil mogoč zaradi dodatnih podatkov, ki so jih prejeli od proizvajalcev. Ker je pred tem nemški minister za zdravje Jens Spahn izrazil pričakovanje, da bo cepivo potrjeno do božiča, se poraja vprašanje, ali ni bila morebiti EMA podvržena političnim pritiskom. Komentira Žerjavič:

Izjava

Evropska komisija je to leto podpisala pogodbe o nakupu cepiva s šestimi ponudniki. Poleg BioNTecha in Pfizerja so v igri tako še podjetja AstraZeneca, Sanofi-GSK, Janssen Pharmaceutica, CureVac in Moderna. Predplačilo je financirala kar sama komisija, sicer pa bodo države odmerke kupovale individualno po ceni, ki je določena v pogodbi med proizvajalcem in Evropsko komisijo. Natančne številke sicer niso znane, prav tako pa nimajo vsa cepiva enake cene, med drugim zaradi različnih tehnologij izdelave in njihovega delovanja, ve pa se, da se cene gibljejo med dvema evroma in dvajsetimi evri. Prejšnji teden je namreč izbruhnila manjša afera, ko je belgijska državna sekretarka Eva De Bleeker na Twitterju objavila domnevne cene cepiv, ki so sicer po pogodbi tajne. Več o tem Žerjavič:

Izjava

Prvo cepivo je na poti, ostala pa še čakajo na potrditev. Razlike med njimi in predvideno časovnico poda Bratkovič:

Izjava

S prvo pošiljko bo Slovenija prejela približno deset tisoč odmerkov cepiva, nato pa, tako Bratkovič, vsak naslednji teden enako ali večjo količino. Premier Janez Janša je sicer na Twitterju obljubljal skoraj 60 tisoč odmerkov do konca leta. Za učinkovito zaščito mora posameznik po treh tednih od prvega odmerka cepiva prejeti še enega, zato omenjena količina v praksi zadošča za približno pet tisoč ljudi. Ministrstvo za zdravje se je odločilo prioritizirati oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše ter najbolj izpostavljene in najbolj ogrožene zdravstvene delavce, kar je v skladu s priporočili komisije. Več o tem Bratkovič:

Izjava

Na globalni ravni cepljenje usklajuje Covax, sicer program Svetovne zdravstvene organizacije, ki si prizadeva za čim bolj enakomerno razporeditev odmerkov po državah glede na njihovo prebivalstvo. Program naj bi se prav tako trudil preprečiti situacijo, ko bogatejše države neizbežno zmagajo v tekmi za cepiva na škodo revnejših. Kot cilj je izpostavljena dobava dveh milijard odmerkov do konca leta 2021, kar je torej približno toliko, kot je skupnih odmerkov, ki jih predvidevajo prej omenjene pogodbe Evropske komisije s šestimi proizvajalci. A Evropska unija še zdaleč ni edina igralka pri Covaxu s figo v žepu. Kanada si je zagotovila število odmerkov, ki naj bi zadostovali za 154 milijonov ljudi, kar je skoraj štirikratnik števila njenega prebivalstva. Sledita ji Združeno kraljestvo, ki lahko svoje državljane precepi trikrat, in Avstralija z naročenimi odmerki za približno 250 odstotkov prebivalstva. Kdor lahko, pač lahko.