Laičnost za muslimane
Francoski notranji minister Gerald Darmanin je naznanil zaprtje šestih mošej, desetih muslimanskih organizacij in dveh publikacij do konca leta. S širjenjem “radikalne islamske propagande” naj bi ogrožale varnost republike. Od lanskega novembra so oblasti po njegovih besedah preverile tretjino od 89 svetišč, ki jih obveščevalna agencija sumi širjenja radikalizma. Preganjanje muslimanske skupnosti, ki v Franciji šteje okrog 4 milijone prebivalcev, je vlada Emmanuela Macrona zaostrila po obglavljenju učitelja Samuela Patyja oktobra lani. Oblasti so od takrat že zaprle več mošej in razpustile več organizacij, ki se borijo za pravice muslimanov. Vrhunec pa je antimuslimanska gonja v Franciji dosegla s sprejetjem zakona o boju proti separatizmu letos poleti. Zakon, ki od vseh zaposlenih v javnih institucijah zahteva javno prakticiranje laičnosti, vladi poleg tega podeljuje pooblastila za začasno zaprtje svetišč zgolj na podlagi sumov o spodbujanju sovraštva ali nasilja.
Septembra je francosko vrhovno sodišče za upravne zadeve potrdilo razpustitev Kolektiva proti islamofobiji v Franciji, organizacije, ki se zavzema za pravice muslimanske manjšine. Organizacijo je konec lanskega leta razpustila vlada. Po utemeljitvi sodišča je razpustitev utemeljena, saj naj bi organizacija z obsojanjem državnega nasilja nad muslimani sama spodbujala k diskriminaciji in nasilju. Primer opiše Nabil Sannaulah iz Evropske mreže proti rasizmu.
Tako kot večini organizacij, ki jih policija preiskuje, so tudi Kolektivu proti islamofobiji očitali povezave z Muslimansko bratovščino.
Novejša zgodovina preganjanja muslimanske skupnosti v Franciji sega vsaj do obdobja po enajstem septembru 2001, z dodatnimi zaostritvami konec leta 2015 po terorističnih napadih v Parizu. Takrat so oblasti razglasile izredne razmere, ki so trajale kar dve leti, vse dokler parlament ni sprejel strožje protiteroristične zakonodaje.
Namesto ponovnih razglasitev izrednih razmer po incidentih se je francoska vlada zatekla k stalnemu zaostrovanju zakonodaje za nadzor nad muslimansko skupnostjo. V tej luči lahko razumemo tudi novi antiseparatistični zakon.
Zakon izhaja iz načela laičnosti, ki po interpretaciji zakonodajalcev pomeni nepojavljanje verskih zadev v javnem prostoru. Pomeni torej več kot le striktno ločitev cerkve in države, saj zagotavlja zgolj svobodo prakticiranja veroizpovedi v zasebnosti. Laičnost torej ne pomeni neposeganja države v verske zadeve, ampak ščitenje republike pred vplivi religije. Vsi zaposleni v javnih službah morajo tako izkazovati svojo laičnost oziroma ne smejo kakorkoli izkazovati svoje religijske pripadnosti. Prav tako zakon omejuje pravico do izobraževanja na domu: po novem bo upravičenost izobraževanja na domu morala dovoliti kar vladna agencija, a okoliščine, zaradi katerih je dopustno izobraževanje na domu, več ne vključujejo verskih razlogov. Po mnenju Sannaulaha zakon od muslimanske skupnosti pravzaprav zahteva, da ta nadzira samo sebe, saj lahko vlada zaradi suma posameznega člana organizacije pod preiskavo vzame celotno organizacijo.
Kot zaključi Sannaulah, francoski predsednik Emmanuel Macron, ki morda uživa ugled zmernega politika, ni prvi antimanjšinski politik in nič bolj zmeren kakor deklarirano desni kandidati, proti katerim se bo znova pomeril na predsedniških volitvah prihodnje leto.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj