Le kaj se bo izcimilo za delavce Cimosa?
Kaj je v zadnjem mesecu dni storilo vodstvo podjetja, pojasni Sašo Ristič, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije za notranjsko-kraško in obalno regijo.
Spomnimo na slavno zgodovino podjetja, ki so mu pred desetletjem grozili s stečajem, danes pa si ga preprodajajo tuji lastniki. Cimos so leta 1972 ustanovili Tomos [tómos] in Iskra ter francosko avtomobilsko podjetje Citroën. Cimos je skrbel za proizvodnjo in izvoz sestavnih delov za avtomobile, njihove sklope in podsklope. V začetni fazi je podjetje z več proizvodnimi enotami skrbelo tudi za sestavljanje avtomobilov. Zgodovino Cimosovih začetkov povzame Matevž Šlabnik, kustos Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki.
V 80. letih se je podjetje prvič znašlo v težavah in prenehalo s sestavljanjem avtomobilov. Od leta 1989 je Cimos povečal nabor kupcev za avtodele, ki jih je izdeloval. Začel je sodelovati s podjetji, kot sta BMW in Ford.
Ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank, znane kot slaba banka, je Cimos s svojimi dolgovi pristal pod slabo banko. Leta 2014 ga je ta, skupaj z upniki, ki jim je Cimos dolgoval stotine milijonov evrov, poslala v prisilno poravnavo. Leta 2016 je italijanski sklad Palladio Finanziaria s slabo banko podpisal pogodbo o nakupu 92-odstotnega deleža in za podjetje odštel sto tisoč evrov. Poleg tega se je sklad zavezal k poplačilu dolgov. Lani pa so Cimos od Italijanov kupili Nemci. Za nerazkrito kupnino je podjetje prevzel nemški sklad Mutares. Nemška delniška družba je znana po politiki prevzemanja srednje velikih evropskih podjetij, ki kažejo potencial poslovanja, po stabilizaciji njihovega poslovanja pa jih preproda naprej.
Stabilizacija poslovanja je seveda evfemizem za krčenje stroškov, torej za odpuščanje. In za odpuščanje se je družba odločila tudi zdaj. Vodstvo Cimosa se je za odpuščanje odločilo brez pogajanj s predstavniki delavcev, o tem pa so zaposlene obvestili preko elektronske pošte. Postopek je po mnenju predsednika sveta delavcev Aleša Hogeja nepravilen, saj bi moral delodajalec o tem prej obvestiti svet delavcev. Svet bi na to moral podati mnenje, ki naj bi mu sledila pogajanja z vodstvom. Zakaj je celoten postopek odpuščanja neustrezen, pojasni Ristič.
Ristič
Vodstvo Cimosa je sprva predstavilo program presežnih delavcev. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih mora ta vsebovati razloge za prenehanje potrebe po delu delavcev, ukrepe za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam presežnih delavcev in ukrepe za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kar je doseženo na primer z odpravnino. Program, ki ga je predstavilo vodstvo podjetja, ni vseboval vseh določil, podjetje pa je od njega pozneje v celoti odstopilo.
V upravi Cimosa so se nato odločili za individualno odpuščanje zaposlenih. V tem primeru lahko odpustijo manj kot deset odstotkov delavcev, v nasprotnem primeru bi morali pripraviti program presežnih delavcev. Od skupno 540 zaposlenih v Kopru, Senožečah in Vuzenici vodstvo podjetja predvideva odpustitev 40 režijskih delavcev. Poleg tega želijo odpustiti 60 delavcev na Hrvaškem. Za katere delavce gre, pojasni Ristič.
Predsednik Cimosovega sindikata Žarko Martić trdi, da gre sicer za odpuščanje delavcev, ki so tik pred upokojitvijo.
Martić
Vodstvo podjetja je želelo odstopiti tudi od podjetniške kolektivne pogodbe in se s tem izogniti rednemu usklajevanju plač. Po pogajanjih sta obe strani dosegli dogovor, da bo vodstvo predstavilo nov predlog z možnostjo zamrznitve usklajevanja za določen čas. Dogovor o zamrznitvi plač komentira tudi Martić.
Ristič strne še druge zaplete, ki so jih imeli pri dogovarjanju o kolektivni pogodbi oziroma odstopu Cimosa od nje.
Ristič
V dobrih časih je Cimos v Sloveniji zaposloval prek 7000 delavcev, do danes jih je ostalo 540, a odpuščanjem kot kaže ni videti konca.
Foto: Citroenet
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj