Macronov marš v desno
Po Franciji ljudstvo protestira zaradi antimigrantskega zakona, ki ga je koalicija predsednika Emmanuela Macrona v parlamentu sprejela s pomočjo glasov desnice. Največ protestnikov je na ulice in trge šlo v nedeljo, ko je po podatkih notranjega ministrstva, ki je pri tovrstnih ocenah praviloma konservativno, po državi protestiralo 75 tisoč ljudi. Novi zakon o priseljevanju, ki je projekt notranjega ministra Géralda Darmanina, je tako desen, da je njegovo sprejetje za zmago razglasila tudi Marine Le Pen. Neformalna voditeljica ksenofobne stranke Nacionalni zbor je zakonu v spodnjem domu parlamenta zagotovila glasove lastne stranke. Prav tako so zakon na decembrskem glasovanju podprli konservativni republikanci. 59 od 171 poslancev Macronove stranke Renesansa se je glasovanja vzdržalo ali pa glasovalo proti zakonu.
Gre sicer za drugo verzijo zakona, po tem ko je spodnji dom parlamenta prvo verzijo zavrnil, saj ta za francosko desnico preprosto ni bila dovolj ekstremna. Desničarje je motila možnost pridobitve dovoljenja za prebivanje na podlagi zaposlitve migrantov v sektorjih, ki jim primanjkuje delovne sile. Da bi pridobil desne glasove, brez katerih v spodnjem domu Macronova koalicija nima večine, je bil predsednik pripravljen zakon zaostriti. To je povzročilo razkol v njegovi stranki, ki ga je Macron urno saniral tako, da je menjal več ministrov in izbral novega premierja. Z menjavami ministrov je svojo doslej samooklicano sredinsko vlado, ki je desno politiko lani dokazala s sprejetjem protiljudske pokojninske reforme mimo parlamenta, dokončno preusmeril na desni tir.
Za začetek najbolj v oči bodeče člene zakona strne Paul Alauzy, koordinator zdravstvene in psihološke pomoči za migrante pri humanitarni organizaciji Zdravniki sveta.
Poglejmo zakon pobližje. V njem je nova razlika med zaposlenimi in nezaposlenimi tujci glede na to, katere socialne dodatke lahko prejemajo in kdaj. Na družinski dodatek bodo priseljenci, ki ne delajo, morali čakati pet let, na drugi strani pa bodo migranti delavci do takih dodatkov upravičeni po 30 mesecih bivanja v Franciji. Dovoljenje za prebivanje bodo hitreje dobili zaposleni v panogah, kjer primanjkuje delovne sile. Za dovoljenje za prebivanje bodo lahko zaprosili po 12 mesecih bivanja v Franciji, vsi ostali pa šele po 30. Zakon je na podoben način omejil tudi stanovanjsko pomoč. Ta bo nezaposlenim migrantom na voljo po petih letih, po treh mesecih pa jo bodo lahko dobili zaposleni migranti.
Koalicija centristov in desničarjev je z novim zakonom ustvarila možnost odvzema francoskega državljanstva osebam z dvojnim državljanstvom, če so bile obsojene zaradi namernega umora osebe na položaju javne oblasti, kot so policisti. Ta zakonska določba spominja na predlog deklarativno socialističnega predsednika Françoisa Hollanda iz leta 2015, ki je poskušal uveljaviti odvzem francoskega državljanstva ljudem, obsojenim zaradi terorizma. Ta poteza je razdrla njegovo stranko in na koncu je predlog zakona umaknil. Današnji predsednik Macron, ki se je odločil sprejeti podobne zakonske postavke, je takrat do predloga izrazil “filozofsko nelagodje”.
Zakon omejuje tudi pravico do pridobitve francoskega državljanstva na podlagi rojstva v Franciji. Ljudje, rojeni v Franciji tujim staršem, po polnoletnosti ne bodo več samodejno prejeli francoskega državljanstva. Zanj bodo morali po novem zaprositi med 16. in 18. letom starosti. Tujci, rojeni v Franciji, ki so obsojeni zaradi kaznivega dejanja, pa državljanstva sploh ne bodo mogli pridobiti.
Parlament je z zakonom ponovno uvedel tudi prekršek nezakonitega prebivanja, ki ga zakonodaja ni poznala od leta 2012. Zaostreni so tudi pogoji za združevanje družine, saj morajo migranti za pridobitev dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve z družinskimi člani dokazati, da imajo službo, sredstva za preživljanje družine in zdravstveno zavarovanje.
Zakon je vzpostavil tudi kvote, s katerimi bo parlament vsaka tri leta omejil število tujcev, sprejetih v državo. Ukrep je Macronova koalicija prepoznala za potencialno neustavnega, a ga je zavoljo ugajanja desnici v zakon vseeno vključila. Macron je zaradi tega kar sam zakon poslal v presojo ustavnemu sodišču. To bo svojo odločitev predvidoma sprejelo jutri. Potezo Macrona komentira Alauzy.
Raziskovalec francoskih ustavnih zakonov, Christophe Boutin, je za državni Radio France Internationale povedal, da to najverjetneje ni edina ustavno neustrezna reforma. Pri tem je izpostavil določbo, ki bi lahko otežila združitev družine, kar bi lahko kršilo načelo varovanja družinskega življenja.
Bolj levo usmerjeni liberalci v Macronovi stranki so zakonu, ki je povsem desen, ostro nasprotovali in to pokazali tudi na glasovanju v parlamentu. Macron se je 12. januarja tako odločil za preoblikovanje vlade. Predsednik je med drugim zamenjal premierko Élisabeth Borne in za njenega naslednika izbral Gabriela Attala.
Alauzy meni, da je Macron s preoblikovanjem vlade ministrsko sestavo krenil v desno. To pojasni na primeru nove zdravstvene ministrice.
Macron proti desnici maršira ne le na praktični ravni, temveč tudi retorično. Sogovorec meni, da za nagibi francoskega predsednika v desno očitno stoji neke vrste populizem.
Francosko ustavno sodišče je v preteklih sodbah sicer izkazalo naklonjenost omejevanju pravic tujcev v razmerju do polnopravnih francoskih državljanov. Toda ne glede na to, ali bo ustavno sodišče katere izmed členov zakona razveljavilo, bosta zakon ter s tem francoska vlada v svojem bistvu ostala antimigrantska in desničarska. To lahko služi kot ilustrativna primerjava med desnico in samooklicanimi centristi, ki v svojem bistvu zavzemajo dve plati istega kovanca.
Foto: Flickr
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj