Mali francoski umik
Za odziv smo se obrnili na Ministrstvo za obrambo, ki nas je napotilo na Slovensko vojsko, ta pa je odgovorila, da je vlada tista, ki sprejema vse odločitve glede delovanja Slovenske vojske in da glede tega niso sprejeli še nikakršne odločitve. Tako se naši vojaki do nadaljnjega še vedno nahajajo v Maliju.
Več o umiku vojakov in posledicah francoske odločitve za ostale vojake pove dopisnik Washington Posta iz Francije Rick Noack.
Francoski vojaki so v Maliju prisotni že od leta 2013. Leto prej so se začeli spopadi med prebivalci severnega in južnega dela Malija, kar je bil tudi povod za operacijo Serval. Januarja 2013 je prehodna malijska vlada zaprosila za francosko posredovanje. Povod za to je bil strah, da ne bo mogla obraniti prestolnice Bamako pred napadom islamističnih milic, ki so že zavzele večji del severa države. Cilj operacije je bil izriniti islamske milice, ki so s severa Malija prodirale proti jugu. Hitro organizirana operacija Serval je bila v vojaškem smislu zelo uspešna. Nadomestila jo je geografsko in časovno precej obsežnejša operacija Barhan, ki pa je delovala iz Malija. V okviru te operacije je imela francoska vojska postojanke tudi v Čadu in Nigru, posredovala pa je še v Burkina Fasu in Mavretaniji. Noack pojasni posledice francoskega posredovanja.
Mali je maja lani doživel že tretji vojaški udar v zadnjih desetih letih. Posledično je bil suspendiran tako iz Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, krajše ECOWAS, kot iz Afriške unije. Gospodarska skupnost je zaradi odločitve malijske vlade, da volitve izvedejo šele leta 2025, zoper skorajda dekolonizirano državo uvedla gospodarske in finančne sankcije. Te so močno skrčile uvoz in posledično ošibile gradbeništvo ter druge gospodarske panoge, predvsem tiste, ki so odvisne od uvoza surovin iz tujine. Sankcije so po besedah Noacka še dodatno spodbudile francosko odločitev o umiku.
Francoski predsednik je o končanju ali vsaj zmanjšanju obsega vojaške intervencije v Maliju govoril že lanskega junija. Noack povzame ostale vzroke za odločitev Macrona, ki jo je napovedoval že dlje časa.
Z umikom francoskih vojakov, ki so postkolonialno urejali malijske odnose, se bo po besedah Noacka odprla prosta pot severnim milicam in Rusiji. Ta je zadnja leta močno okrepila svojo prisotnost v Maliju.
Kljub deklarativno dobrim namenom Francije so Malijci njen odhod razumeli kot zmago. Predvsem zadnja leta je francoska vojaška prisotnost postajala med domačini vse manj priljubljena, hkrati se je krepilo protifrancosko občutje, ki sicer po besedah Noacka izvira še iz kolonialističnih časov.
Francozi bodo letos izbirali novega predsednika, ki ima v državi s predsedniškim sistemom, kot je Francija, zelo pomembno vlogo. Vsaka politična odločitev v mesecih pred volitvami se tako hitro presoja skozi predvolilno prizmo. Aktualni predsednik Emmanuel Macron kandidature uradno še ni napovedal, a vseeno z dovoljšnjim številom zbranih podpisov ostaja pretendent za nov mandat. Noack meni, da ta odločitev Macronu ne bo koristila, vendar je bila neizogibna.
Vojaki bodo tako iz Malija odšli v sosednji Niger. Macron želi namreč okrepiti vojaško sodelovanje z Nigrom v boju proti islamskim upornikom v Sahelu. Konflikt se je namreč kljub francoskemu posredovanju v Maliju preselil v Niger in Burkina Faso. Preostale sile bodo po besedah Macrona državam ob Gvinejskem zalivu še naprej zagotavljale pomoč pri zaščiti.
Maliju se tako po letu 1960, ko se je prvič osamosvojil od francoskih kolonizatorjev, ponovno obeta upravljanje države brez francoske pomoči. Umik pa bi poleg suverenosti lahko Malijce stal še kakšno mesto na mednarodni lestvici indeksa demokratičnosti. Vojaški vodje države do sedaj namreč niso pokazali pretirane volje za demokratični napredek države, niti za sklic volitev samih. Mali po Mali, pa bo.
Offsajd je pripravil Blaž, mentor je bil Virant.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj