Maraton previsoke hitrosti
Policija s pomočjo javne agencije za varnost prometa letos ponovno sodeluje v projektu s pomenljivim imenom Speed, ki ga organizira evropsko združenje prometnih policistov Tispol. Ime projekta sicer spominja na priljubljeno poživilo ljubljanskega nočnega življenja, a gre za povsem drugačno akcijo. Policaji 26-ih evropskih držav cel teden poostreno nadzorujejo hitrost udeležencev v prometu. Poleg tega je v teku slovenska nacionalna akcija Hitrost ubija, z enakim opisom dela kot akcija Speed, trajala pa bo še celoten prihodnji teden. Vrhunec obeh projektov se bo zaključil čez slabo uro. Gre za maratonski nadzor hitrosti, pri katerem več kot dvesto policajev meri hitrost na 611-ih lokacijah po slovenskih cestah.
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun predstavi, kaj je namen maratona in kako k njemu pripomorejo mediji.
Akcije, ki poskušajo izboljšati stanje varnosti na cestah, se odvijajo večkrat letno. Kljub temu da se policaji izredno trudijo, da bi zasačili različne oblike prometnih prekrškov, so akcije ciljno določene. Kapun pojasni, kakšna je strategija ločevanja akcij po vrsti prekrška.
Hitrost je v tem letnem času najpogostejši dejavnik prometnih prekrškov, na splošno pa predstavlja večinski vzrok prometnih nesreč na slovenskih cestah. Po Kapunovih besedah je obravnavanih tudi več kot 60 tisoč prekrškov zaradi prekoračitve hitrosti letno. Težko pa je izračunati, v kolikšni meri globe za prehitro vožnjo polnijo državni proračun.
Zanimivo je, da policija vsako leto ob radarskem maratonu napove točne urnike in lokacije, na katerih se bo merila hitrost. S tem poskušajo delovati preventivno, da bi vozniki tudi takrat, ko ne bo akcije, primerno prilagodili svojo hitrost. Ob drugih dneh v letu pa informacije o položaju radarja na dan pricurljajo brez sodelovanja policije in agencije. Kljub temu se, kot poudari Ivan Kapun, policaji le redko skrivajo.
Strokovnjaki za promet v zadnjem času ponovno premišljujejo smiselnost hitrostnih omejitev na evropskih cestah. Tako v Avstriji na določenem delu avtoceste trenutno preizkušajo povišano hitrostno omejitev na 140 kilometrov na uro, v Franciji pa so lansko leto omejitev izven naselij znižali z 90 na 80 kilometrov na uro. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, pojasni, na kakšni podlagi so trenutne hitrostne omejitve določene.
Ivan Kapun meni, da bodo omejitve kljub povečani tehnološki zmogljivosti cest in prevoznih sredstev ostale nespremenjene še lep čas.
Na Švedskem, ki ima globalno gledano skoraj najnižje stopnje žrtev v prometu, je omejitev na avtocesti 110 kilometrov na uro, na navadnih cestah izven naselij pa zgolj 70. Kot razloži Velov, za kakšen podoben ukrep v Sloveniji še ni potrebe.
Policaje v akcijah, kot je današnji maraton, najbolj razburjajo klici jeznih občanov, ki krivdo za kazen iščejo v nepravičnem ravnanju korenjakov v modrem. Kapun.
Varnostne razmere na slovenskih cestah so se v kratki zgodovini naše države zagotovo izboljšale. Razvoj na kratko povzame Ivan Kapun.
Kljub temu Igor Velov opozarja udeležence v prometu, da ravnajo mirno in premišljeno. Predvsem mladi!
Če vam danes ni uspelo prikriti svoje previsoke hitrosti na cesti, brez skrbi. Kmalu bo akcija, kjer boste lahko prikrili svojo opitost ali nepripasanost.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj