Med Teheranom in Tel Avivom
Konec minulega tedna so azerbajdžanske oblasti iz države izgnale diplomate sosednje Islamske republike Iran. Poleg tega so v Azerbajdžanu aretirali šest ljudi, ki so po njihovih navedbah povezani z iranskimi obveščevalnimi službami, po trditvah azerbajdžanske vlade so v Bakuju načrtovali državni udar. Izgon iranskih diplomatov in aretacija domnevnih iranskih agentov sodita v širšo zaostritev odnosov med pretežno šiitskima državama. Konec januarja je Azerbajdžan prekinil operacije veleposlaništva v Teheranu, potem ko je zamaskiranec v prostorih veleposlaništva ustrelil vodjo tamkajšnje varnostne službe. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je kljub zagotovitvam iranskih oblasti, da je šlo za napad iz osebnih razlogov, napad razglasil za terorističnega in dejal, da za napadalcem stojijo nekatere veje iranskega establišmenta.
Konec marca je Azerbajdžan odprl veleposlaništvo v bližnjevzhodnem rivalu Irana, Izraelu. Po navedbah Stockholmskega mednarodnega inštituta za mir, ki beleži svetovno prodajo orožja, Izrael Azerbajdžanu od leta 2005 prodaja orožje, ki ga azerbajdžanska vojska uporablja za vojno proti Armeniji glede ozemlja Gorskega Karabaha. Izraelsko orožje po navedbah stockholmskega inštituta predstavlja 70 odstotkov vsega orožja azerbajdžanske vojske. Azerbajdžan Izraelu dobavlja nafto, ki predstavlja več kot polovico vse nafte, uvožene v Izrael.
Poleg skupne religije imata Azerbajdžan in Iran obširno in zapleteno skupno zgodovino. Področje, ki ga danes poznamo kot Republiko Azerbajdžan, se je pod perzijsko oblastjo imenovalo Širvan. Kadžarsko cesarstvo je regijo leta 1813 predalo Ruskemu carstvu po porazu v rusko-perzijski vojni med letoma 1804 in 1813. V času razpada Ruskega carstva se je leta 1918 Azerbajdžan za kratko obdobje 23 mesecev osamosvojil kot Demokratska republika Azerbajdžan, ta je bila leta 1920 Sovjetski zvezi priključena kot zvezna republika. Za kratko obdobje Demokratske republike Azerbajdžan je ključno to, da je sodobna azerbajdžanska eksklava Nahičevan bila ozemeljsko celovita, skupaj s preostalim delom Azerbajdžana. V času Sovjetske zveze so bile meje med zvezno republiko Armenijo in Azerbajdžanom spremenjene tako, da je Nahičevan postal eksklava.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se države Kavkaza sicer zavezale spoštovanju mej, ki so jih zarisali Sovjeti. Še pred dejanskim propadom zveze bratskih narodov pa se je pojavilo že drugo regijsko jabolko spora. Med državama je leta 1988 namreč izbruhnil konflikt zaradi Gorskega Karabaha, kjer so Armenci začeli oborožen konflikt z željo po avtonomiji. Ob posredovanju mednarodne skupnosti je bil mir v regiji vzpostavljen leta 1994. Od takrat se je zgodilo več manjših spopadov, nova večja zaostritev pa se je zgodila konec leta 2020. Azerbajdžan, okrepljen z izraelskim orožjem in s Turčijo na svoji strani, je tedaj v šesttedenski vojni zasedel južni del Gorskega Karabaha, ki meji na Iran. Edina povezava med Armenijo in Gorskim Karabahom je ostal Lačinski koridor. Tega nadzorujejo ruske mirovne sile, promet skozenj pa Azerbajdžan omejuje, uradno ga blokirajo okoljski protestniki. Po drugi strani pa za zdaj ne obstaja koridor med Azerbajdžanom in eksklavo Nahičevan, kar pomeni, da morajo Azerbajdžanci potovati skozi sosednji Iran, če želijo v eksklavo ali iz nje.
Azerbajdžan se zavzema za vzpostavitev prehoda iz Azerbajdžana do eksklave Nahičevan skozi armensko regijo Zangezur, ki meji na Iran. To naj bi jim po njihovi interpretaciji omogočala določila devetega člena mirovne pogodbe z Armenijo, sklenjene po azerbajdžanski zmagi v šesttedenski vojni. Spregovorili smo z gostujočim profesorjem na katoliški univerzi v Milanu Abdolrasoolom Divsallarom, ki nam je povedal, zakaj Iran nasprotuje azerskim načrtom za koridor skozi Zangezur.
Turaj Atabaki, profesor socialne zgodovine Bližnjega vzhoda na Univerzi v Leidnu, pojasni, kako med drugim Azerbajdžan upravičuje svojo težnjo po odprtju prehoda Zangezur.
Prav iranska podpora Armeniji je med drugim Azerbajdžan približala Izraelu. Odnose med Izraelom in Azerbajdžanom predstavi Atabaki.
Atabaki doda še, da je izraelsko orožje pripomoglo tudi k azerbajdžanski zmagi nad Armenijo v šesttedenski vojni leta 2020. Tako po njegovem mnenju Azerbajdžan Izraelu ostaja nekakšen dolžnik.
Divsallar meni, da je prijateljstvo med Azerbajdžanom in Izraelom predvsem strategija azerbajdžanske vlade za pritisk na Iran, naj ta neha sodelovati z Armenci.
Iran Azerbajdžan obtožuje, da v sodelovanju z Izraelom Azerbajdžanci omogočajo izraelski obveščevalni službi Mosad protiiranske vohunske operacije, vendar navedbe iranske vlade niso potrjene.
Iranske obtožbe zoper Azerbajdžan v zvezi s spodbujanjem izraelskih obveščevalnih aktivnosti na videz zgolj parirajo azerbajdžanskim obtožbam proti Iranu, da je iranski establišment odgovoren za januarski napad na azerbajdžansko veleposlaništvo v Teheranu, v katerem je umrl vodja varnostne službe, in celo, da Iran načrtuje državni udar v Azerbajdžanu.
V Iranu se provinci, ki mejita na Republiko Azerbajdžan, prav tako imenujeta Vzhodni in Zahodni Azerbajdžan, v njiju živi okoli 15 milijonov Azerbajdžancev. Divsallar meni, da ta manjšina, ki šteje več članov, kot je Azerbajdžancev v dejanski domovini, vseeno ne predstavlja zadostnega vzvoda za vznik konkretnejših iredentističnih teženj azerbajdžanske države.
Ker se tako Baku kot Teheran trdno oklepata svojih zunanjepolitičnih strategij, je možno, da bosta obe državi še dolgo hodili po poti medsebojnega sovraštva. V širšem smislu južni Kavkaz ostaja ključna logistična povezava med zahodom, širšim Bližnjim vzhodom in Srednjo Azijo. Azerbajdžansko-armenski konflikt v Gorskem Karabahu in njegova razrešitev bi zato imela pomembne posledice tudi za Iran.
OFFsajd sta pripravila vajenec Filip in Jan.
Vir slike:prirejeno po slika1,
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj