Mednarodne organizacije, migracije in okoljske spremembe

Za zadnji Offsajd avgustovskega tedna o okoljskih beguncih bomo nekoliko pobliže pogledali aktivnosti mednarodnih organizacij na tem področju. Začenjamo z orisom organizacij, ki se bavijo s tem področjem. Kratko genezo poda Nina Hall iz univerze v Oxfordu.

[jplayer#public://160811-offsajd-nina.mp3]

Ena izmed vidnejših organizacij na področju beguncev je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ali krajše UNHCR, ki pa je svoje aktivnosti k okoljskim beguncem usmeril relativno pozno. Do leta 2007 so se z migracijami in okoljskimi spremembami bavile predvsem organizacije, kot so Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodna federacija Rdečega križa in Norveški svet za begunce. UNHCR je zapoznelo vstopil na to področje zlasti zaradi nanašanja na svoj mandat iz leta 1951, ki je pomenil predvsem nadzor nad izpolnjevanjem Konvencije o beguncih. Ker je termin podnebni begunec zabrisoval meje med splošno razširjenim in popularnim dojemanjem begunca ter tistega, opredeljenega v konvenciji, so se prvi vidni premiki zgodili na ravni retorike.

Na letnem sestanku izvršilne komisije, sestavljene iz držav članic, je visoki komisar Antonio Gueterres poudaril morebitni obstoj svojstvenega tipa migracij, povzročenega z okoljskimi spremembami, in na pomanjkljivo sposobnost mednarodne skupnosti za soočanje z njimi. Odziv držav članic ni bil kaj prida razumevajoč, onkraj ravni retorike pa se je UNHCR premaknil leta 2008 z ustanovitvijo posebne skupine za podnebne spremembe, ki je sodelovala s podskupino mednarodne človekoljubne organizacije IASC. Slednja in retorika komisarja sta privedli do spremembe politike vrhovnih organov UNHCR. Ta je na konferenci o podnebnih spremembah in migracijah v Oslu leta 2011 pozval države članice k novim zakonodajnim okvirom, ki bi lahko zajemali tudi okoljske begunce. Države članice sicer tudi temu niso bile naklonjene in niso podprle predloga, dotična poteza pa je vendarle signalizirala premik na nekaterih ravneh v UNHCR.

Z vrzelmi v pravu se skuša soočiti tudi letos ustanovljena medvladna organizacija Platforma za razseljevanje zaradi katastrof, ki poleg Nemčije in Bangladeša vključuje še 16 ostalih držav. Mednarodne organizacije sicer na področju okoljskih beguncev poleg pravnih zagat težijo tudi druge. Pojasni Atle Solberg iz Platforme:

Izjava

Ob množici mednarodnih organizacij na tem področju je sicer težko podati celotno sliko politike vsake organizacije, lahko pa z nekaj abstrakcije določimo prevladujoči diskurz, ki prežema polje migracij in podnebnih sprememb, v katere so vpete tudi nekatere mednarodne organizacije. Pojasni Giovanni Bettini z Univerze v Lancastru:

Izjava

Če nekoliko tipiziramo, sta na področju podnebnih sprememb in migracij prisotna dva diskurza.

Izjava

O tem, kje je popularni in eksplicitno apokaliptični diskurz, ki ga je UNHCR s težavo sprejemal, sporen, nadaljuje Giovanni.

Izjava

Diskurz, ki ga v večini sprejemajo organizacije, kot je UNHCR, je temu nasproten. Kot nam razloži sogovornik, pa sta se omenjena diskurza kljub temu med seboj oplajala.

Izjava

Težava pri tovrstnem sodelovanju diskurzov je dojemanje migracij kot znanstvenega dejstva in ne kot bojev v političnem polju.

Izjava

S tem, da je pri omenjenem vprašanju ključen način, kako gledamo nanj, današnji Offsajd zaključi Giovanni.

Izjava