Mjanmar v prepovedanem položaju
V dnevnoinformativnem Off programu smo poročali o obisku nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana v Mjanmarju. Na povabilo državne svetovalke in nobelovke Aung San Suu Kyi bo vodil komisijo, ki bo preiskovala konflikt med budistično večino in muslimansko manjšino Rohinga v provinci Rakine. Ustanovitev komisije sledi julijski obsodbi Evropskega parlamenta nasilja oblasti nad rohinško manjšino iz leta 2012. Izbris in nepriznavanje državljanstva ter diskriminatorni postopki zaradi njihove etnične pripadnosti so v izgnanstvo prislili veliko pripadnikov ljudstva Rohinga. Okrog 120.000 jih sedaj živi po različnih begunskih taboriščih v Mjanmaru.
Problem rohinške manjšine v Mjanmaru nam opiše Nurul Islam predsednik Arakanske rohinške nacionalne organizacije.
Velik delež pripadnikov rohinške manjšine v provinci Rakine živi v taboriščih, v katera je pogosto onemogočen tudi dostop humanitarne pomoči.
S spremembo režima so se razmere za Rohinge zgolj poslabšale, dodaja Ambia Parveen iz Evropskega sveta Rohing.
Kakšen bo resnični uspeh komisije, bo razvidno v prihodnosti, vendar že sedanja sestava komisije navadaja nekaj dvoma glede njenega resničnega namena. Več njenih pomembnejših članov se je namreč v preteklosti posluževalo ksenofobnega populizma.
Ambia Parveen pozdravlja ustanovitev preiskovalne komisije, a hkrati opozori na sestavo komisije, saj ta ne vsebuje nobenega predstavnika ljudstva Rohinga.
Prihod Kofija Annana je spremljal protest lokalnega budističnega prebivalstva v znak nestrinjanja z nalogo komisije. Kdo stoji za demonstracijami, odgovarja Islam.
Aung San Suu Kyi je za svoj pretekli politični aktivizem prejela Nobelovo nagrado za mir, v sedanjem času pa zaseda pomembne politične položaje. Četudi je v državo kot vodjo komisije povabila Annana, pa se v preteklosti ni nikoli opredelila do rasisitične obravnave rohinške manjšine.
Do predsednice Aung Sun Suu Kyi je kritična tudi Ambia Parveen.
Kofi Annan je v času ruandskega genocida nastopil funkcijo vodje Oddelka za mirovniške operacije Organizacije Združenih narodov. Zaradi svoje pasivnosti je bil deležen kritik. Ambia Parveen upa, da bo tokrat pri reševanju konflikta uspešnejši.
Kakšni bi morali biti predlogi komisije, da bi pripadniki rohinške manjšine lahko v državi kolikor toliko normalno živeli, današnji OFFsajd zaključi sogovornik Islam.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
nikakršne komisije ne bodo pomagale, dokler se (budistična) večina prebivalstva Mjanmara ne upre genocidu nad muslimanskim življem (v tem primeru Rohing) v svoji državi in omogoči povratek državljanste, enakosti in vsega požganega in naropanega. Se je kdo na najbolj pametnem in izobraženem delu sveta, seveda, na Zahodu vprašal, kako to, da se tudi med bojda "pregovorno mirnimi" budisti lahko še kako najdejo množični zločinci? Ah, kje pa. Je kdo vprašal, kakšna pa je morebitna vloga Zahoda, nas zahodnjakov, pri vzpostavitvi Mjanmarske vojaške gospode in gospodarjev in zločinov, ki jih je ta nanizala v svoji zgodovini? Ah, kje pa, mi Zahodnjaki smo pa ja najbolj pametna in nedolžna bitja na tem planetu, ki samo želimo pomagati drugim. Boj se Zahodnjaka (tudi v podobi Kofija Anana), ko ti nosi darove "pomiritve" in "pojasnitve".
"Zahodu vprašal, kako to, da se tudi med bojda "pregovorno mirnimi" budisti lahko še kako najdejo množični zločinci?"
Seveda so se vprašali. Na internetu lahko najdeš številne "spontane" razlage o tem, kako je to možno izključno zato, ker so muslimani tako velik problem, da do zločinov pripravijo celo pregovorno mirne budiste.
Analogno s tem, da so muslimani krivi za največji porast rasizma v Evropi po drugi svetovni vojni - rasizma, ki je seveda usmerjen proti njim (a bodo v isti sapi rekli, da to ni rasizem, ker islam ni barva kože).
Skratka, mislim, da je situacija še bolj mračna, kot praviš, JanezC.
Komentiraj