Mrtev dogovor že pred oznanitvijo
V skladu z več desetletij dolgo tradicijo je ameriški predsednik Donald Trump pred iztekom mandata predstavil “mirovni načrt za Bližnji vzhod”, natančneje za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Predlog, ki ga je Trump v navzočnosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja imenoval “dogovor stoletja” in “zmaga za Izrael in Palestino”, je bil takoj zavrnjen s palestinske strani. Palestinski predsednik Mahmud Abas je kaj kmalu dejal, da bo načrt končal na smetišču zgodovine, Hamas pa je načrt označil kot poskus “uničenja pravic Palestincev”. Načrt legalizira okupacijo in aneksijo, medtem ko ne upošteva nobene izmed konsistentnih palestinskih zahtev in na področjih meja, vojske in vprašanja statusa Jeruzalema ustreza le Izraelu. V današnjem OFFsajdu tako o ameriškemu predlogu, palestinski zavrnitvi,drugih odzivih ter vplivu na izraelsko in ameriško notranjo politiko.
Načrt predvideva nove meje med Izraelom in Palestino. Izraelu bi pripadal velik del ozemlja z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu, ki so po mednarodnem pravu nelegalne. S tem načrt potrjuje nedavno izraženo stališče ameriškega notranjega ministrstva o legalnosti teh naselbin. Dogovor bi le zamrznil gradnjo teh naselbin za štiri leta, v kateirh naj bi Palestina in Izrael dosegli natančno razdelitev meja. Načrt predvideva, da bi se ozemlje bodoče Palestine zmanjšalo, ozemlji Zahodnega brega in Gaze pa bi povezoval tunel.
Načrt predvideva znamenito rešitev dveh držav, vendar pa morebitni bodoči državi Palestini prepoveduje ustanovitev lastne vojske in jo v vseh pogledih postavlja v položaj, podrejen Izraelu. Prav tako pregnanim ne omogoča “pravice do vrnitve”, ene izmed ključnih palestinskih zahtev. Po tej zahtevi bi sedem milijonov Palestincev, ki so trenutno begunci v sosednjih državah, imelo pravico do vrnitve v svoje domove, od koder so zbežali ob ustanovitvi judovske države po drugi svetovni vojni in med številnimi oboroženimi spopadi, ki so sledili ter ponavadi rezultirali v nadaljnji izraelski ekspanziji. Večina mesta Jeruzalem bi, po načrtu sodeč, postala prestolnica Izraela, medtem ko naj bi na vzhodnem obrobju mesta zgradili Vzhodni Jeruzalem kot prestolnico Palestine.
Načrt je sicer popolnoma v skladu s predhodnimi potezami sedanje ameriške administracije, ki jih predstavi Primož Šterbenc, profesor na Univerzi na Primorskem.
Trump je načrt predstavil ob prisotnosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je Trumpa navdušeno označil kot “prvega svetovnega voditelja, ki je priznal izraelsko suverenost nad ozemlji, življenjsko pomembnimi za izraelsko varnost in dediščino”, s čimer misli na nelegalne naselbine na Zahodnem bregu. O tem, ali je bil ameriški predlog spisan z namenom politične podpore Netanjanuju pred marčevskimi volitvami, Primož Šterbenc.
Netanjahuja čakajo še tretje volitve v enem letu, nad njim pa vseskozi visijo politični in korupcijski škandali. V kolikšni meri pa lahko Trumpova podpora sploh koristi Netanjahuju?
Predlog je tako obsojen na neuspeh na Bližnjem vzhodu, vendar pa ima lahko pozitivne politične posledice za predsednika Trumpa. Republikanski volivci namreč tradicionalno podpirajo izraelske zahteve in ignorirajo palestinske. Republikanska podpora Izraelu je v zadnjih desetletjih narasla, medtem ko so volivci demokratov manj zagreti za podporo Izraelu. Šterbenc o povezavi med podporo Izraelu in uspehu ameriških predsednikov na volitvah za drugi mandat.
Zavzeti del republikancev, ki podpira izraelske interese in je posledično zvest podpornik predsednika Trumpa, je evangeličanski. Več o vzrokih za njegovo podporo Izraelu pojasni Šterbenc.
Načrt je bil zasnovan izrazito enostransko, saj se njegov snovalec in Trumpov zet Jared Kushner med nastajanjem “vizije za mir” sploh ni posvetoval s palestinskimi voditelji. Posledično so ti načrt zavrnili še pred njegovo predstavitvijo in nato tudi takoj po razglasitvi.
Ekonomski del te “veličastne vizije za mir”, imenovan “z mirom do blaginje” je bil kot manj kontroverzni del načrta predstavljen že junija lani. Načrt je napovedal, da se bo v razvoj Palestine v desetih letih vložilo do 50 milijard dolarjev. Kushner je v ta namen organiziral tudi konferenco v Bahrajnu, na kateri je poskušal ustanoviti sklad za ekonomsko pomoč Palestini, v katerega bi po njegovem prispevale predvsem bogate arabske države, medtem ko ZDA niso razkrile, koliko so same pripravljene vložiti v dobesedno kupovanje miru. Konferenca ni bila uspešna, saj države niso bile pripravljene vlagati denarja v sklad, dokler ne bi bil znan tudi politični del načrta. Združene države Amerike so sicer leta 2018 za polovico zmanjšale svoj prispevek v blagajno organizacije UNRA, ki je namenjena humanitarni pomoči Palestincem, in lani ukinile vso finančno pomoč Palestincem, ki živijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Šterbenc o pomanjkljivostih in zgrešenih predpostavkah ekonomskega načrta ameriške vlade.
Palestinski politiki načrt torej zavračajo, prav tako Organizacija Združenih narodov, saj glede nelegalnosti izraleskih naselbin ignorira mednarodno pravo. Združeni narodi še naprej podpirajo rešitev dveh držav v okviru meja pred šestdnevno vojno leta 1967. Z izjemo Izraela, pri katerem načrt podpirata tako Netanjahu kot njegov opozicijski tekmec za premierski stolček Benny Gantz, nobena država ne izraža močne podpore načrtu. Evropska unija, Egipt, Velika Britanija in Saudova Arabija so za zdaj le pozvali k neposrednim pogajanjem med Palestinci in Izraelci. Šterbenc zaključi z napovedjo odzivov svetovnih akterjev na ameriški predlog.
Opogumljen zaradi ameriškega načrta je Netanjahu napovedal sobotno parlamentarno glasovanje o aneksiji 30-ih odstotkov Zahodnega brega ter dela doline reke Jordan. Do glasovanja, ki bi še povečalo napetost na Bližnjem vzhodu, predvsem med Jordanijo in Izraelom, to soboto ne bo prišlo le zaradi parlamentarnih pravil.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj