Na ogled košarke še vedno v bife
Luksemburški medijski regulator ALIA je ta teden odločil, da sklep o določitvi seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos ni zavezujoč za medije s sedežem v Luksemburgu. Odločitev pomembno vpliva na položaj družbe United Media, ki izdaja televizijske programe Sportklub. United Media, ki jo vodi medijski mogotec Dragan Šólak, ima sedež v Luksemburgu, zato – tako ALIA – seznam, objavljen v uradnem listu Republike Slovenije, ne pa tudi priglašen pri Evropski komisiji in posledično objavljen v uradnem listu Evropske unije, družbe ne zavezuje.
Pri nas pravno podlago za določitev seznama dogodkov vzpostavlja Zakon o audiovizualnih medijskih storitvah, ki izdajateljem televizijskega programa prepoveduje prenašanje za javnost pomembnega dogodka tako, da bi bilo pomembnemu delu gledalcev – torej več kot četrtini vseh – onemogočeno spremljanje dogodka na brezplačnem televizijskem programu. Seznam sprejme vlada na predlog Sveta za difuzijo, zadnjega je sprejela 15. septembra. Na njem so med drugim vsi dogodki olimpijskih iger, Tour de France, izločilni boji in tekme slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v košarki ter evropsko prvenstvo v plavanju.
Kakšen vpliv ima seznam na trg televizijskih pravic športnih prenosov v Sloveniji, pojasnjuje Marko Milosavljević, profesor na Katedri za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Za komunikacijo med vlado in Svetom za radiodifuzijo je odgovorno Ministrstvo za kulturo, od koder so nam pisno pojasnili, da se je Svet za radiodifuzijo namerno odločil za postopek brez notifikacije Evropske komisije, da bi zagotovili pravočasno uveljavitev seznama. Na Svetu, ki nam sogovornika do zaključka redakcije ni uspel zagotoviti, menijo, da zaradi aktualnega stanja v zvezi s prenosi kvalifikacijskih tekem košarkarske reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo potekalo naslednje leto na Japonskem, Filipinih in v Indoneziji, s sprejemom seznama ni bilo smiselno odlašati. Ker bi ponoven pregled dogodkov, ki so uvrščeni na aktualni predlog Sveta, predvidoma vzel preveč časa, so se zato zavzeli za čimprejšnji sprejem predloga seznama.
Pri Svetu omenjeno držo nadalje utemeljujejo s prepričanjem, da je notifikacija Evropske komisije mogoča tudi po sprejemu seznama na nacionalni ravni. Vnaprejšnja notifikacija bi postopek sprejetja seznama po mnenju Sveta lahko bistveno podaljšala, s tem pa bi bili lahko bistveno prizadeti tudi interesi gledalcev v Sloveniji.
Pravni zastopnik United media Peter Grad iz odvetniške družbe Pantélič, Grad in partnerji poudarja, da seznam, sprejet le na nacionalni ravni, za United Media ne more biti zavezujoč.
Postopek pred ALIA je sprožil slovenski regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, na predlog Radiotelevizije Slovenija. Na RTV so mnenja, da je tudi zgolj nacionalni seznam za Sportklub zavezujoč, a Grad to zavrača.
Sogovornik trdi, da tudi postopek priprave seznama ni bil ustrezen.
Seznam pomembnejših športnih dogodkov za televizijski prenos je državni poskus regulacije trga pravic, lastniki katerih marsikdaj zavoljo ekskluzivnosti vsebin te predvajajo le na svojem kanalu. Poleg tega operaterji omejujejo tudi dostopnost teh kanalov v programskih shemah. Programi Sportkluba, ki je v lasti United Medie, dela skupine United Group, so tako dostopni pri Telemachu in na spletnem EON TV. Kanali Arena Sport, ki je na slovenskem televizijskem trgu prisotna dve leti, so na voljo pri Telekomu, T2 in A1. Za gledalca, denimo, nogometa, je atraktivnejša Arena Sport, saj prenaša vse najmočnejše lige z izjemo nemške Bundeslige. Sportklub ni več del programske sheme slovenskega Telekoma od maja 2020, ko je iz programske sheme izpadel praktično čez noč. Kot razlaga Milosavljević, je to del širše medijske vojne, ki poteka na področju Balkana.
Sportklub, ki v Sloveniji deluje 15 let, pokriva med 40 in 45 odstotkov gledalcev, je za Delo dejal direktor Sportkluba Marko Simeunović. Pravice za prenose pomembnejših športnih dogodkov tako lahko preprodajo v obliki sublicence, da zadostijo pogoju 75-odstotne »vidnosti«. To so storili tudi v primeru pravic za letošnje prenose košarkarskega evropskega prvenstva, ko je podlicenco kupil ProPlus. Prenosi tekem so bili tako hkrati na POP TV oziroma Kanalu A in na Sportklubu. Tovrstna preprodaja pravic pa včasih meji tudi na mešetarjenje.
Kazen za lastnika licence pomembnejšega športnega dogodka, ki je ne preproda televizijskemu kanalu z ustrezno pokritostjo, po Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah znaša od tri do trideset tisoč evrov, kar je relativno majhen znesek v primerjavi z denarjem, ki se vrti na trgu športnih prenosov. Tak lastnik si lahko s plačilom kazni na primer izbori boljši pogajalski položaj, kar je pravzaprav tudi cilj Sportkluba, ko pogojuje preprodajo sublicence RTV Slovenija.
Ne glede na to, kdo bo v medijskem boju med Šolakom in Vučićem izšel kot zmagovalec, to vsekakor ne bomo potrošniki – gledalci. Odvisni od telekomunikacijskih operaterjev, med katerimi ne moremo preklapljati, kot to počnemo z daljincem, bomo zato še naprej najljubše športne vsebine spremljati v bifejih. Na zdravje!
OFFsajd je pripravil vajenec Ervin, mentoriral je Fabjan.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj