Naj zadnji ugasne luč

Če se je naslovna fraza do sedaj uporabljala zlasti kot izraz razočaranja, bo njena raba kaj kmalu lahko postala bolj dobesedna, kot navodilo, ki ga mora vsakdo, če ga do zdaj ni, dosledno upoštevati. Cene električne energije, pa tudi drugih energentov, so v zadnjem času namreč močno poskočile. V današnjem OFFsajdu bomo iskali morebitne vzroke za podražitve energentov, zlasti elektrike, in poskušali predstaviti, kako trgovanje z električno energijo sploh poteka.

Po podatkih Agencije za energijo je bila leta 2020 v primerjavi z letom 2019 skupna poraba končnih odjemalcev električne energije v Sloveniji manjša za šest odstotkov. Znižala se je predvsem poraba poslovnih odjemalcev, in sicer za slabih 10 odstotkov, hkrati pa se je povečala poraba gospodinjskih odjemalcev, ki je znašala 5 odstotkov več kot leto prej. Razlog za nihanje porabe je na dlani: epidemija koronavirusne bolezni, ki je povzročila dolgotrajna zaprtja države.

Ob njenem ponovnem zagonu je potreba po energentih ponovno poskočila, z njo pa tudi cene. Kot meni strokovnjak za energetiko Peter Novak, dolgoletni profesor fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in ustanovitelj Visoke šole za tehnologijo v Novem mestu, je kriza na trgu posledica špekulantov, ki so ga preplavili v iskanju zaslužka.

Izjava

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2020 Agencije za energijo sicer ugotavlja, da je pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo skoraj 93-odstotna. Natančnejša analiza je pokazala, da je bilo 35 odstotkov energije proizvedene iz obnovljivih virov, 27 odstotkov iz fosilnih goriv, 38 odstotkov pa iz jedrskega goriva. Ker se proizvodnja v zadnjem letu ni zmanjšala, to po Novakovem mnenju ne more biti razlog za podražitev elektrike.

Izjava

Prvi, ki je pri nas najavil podražitve, je bil Petrol. Največja slovenska energetska družba je napovedala, da bo s 1. decembrom občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina.

Izjava

Po izračunih se bo elektrika, odvisno od tarife, za gospodinjstva podražila za od 21 do 35 odstotkov, za poslovne odjemalce pa za približno 30 odstotkov. Petrol sicer ni med največjimi dobavitelji električne energije; obvladuje 10 odstotkov trga, medtem ko ima podjetje GEN-I, ki za zdaj še ni napovedalo podražitev, 27-odstotni tržni delež. GEN-I ima sicer pomembno prednost pred dobaviteljem, kot je Petrol. Je namreč hčerinska družba GEN energije, ki ima v lasti slovenski del jedrske elektrarne Krško in hidroelektrarne na spodnji Savi. Njihovi proizvodni stroški so po zunanjih ocenah med 20 in 30 evrov na megavatno uro, pet do desetkrat manj, kot znaša trenutna veleprodajna cena.

Podražitev veleprodajnih cen se na položnicah ne bo izrazila neposredno tudi zaradi dejstva, da cena energije predstavlja manj kot polovico cene tipičnega računa za elektriko. Če vzamemo povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi 3500 kilovatnih ur elektrike, bo cena energije predstavljala nekaj manj kot 40 odstotkov zneska računa. Naslednjih trideset odstotkov je omrežnina, ki si jo razdelijo elektrooperaterji. Še deset odstotkov so prispevki za podporo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost. Trošarina je razmeroma majhna, manj kot dva odstotka računa. Na vse skupaj se plača še davek na dodano vrednost. 

Pri dvigu cene za 35 odstotkov bo poskočila cena električnega toka po visoki tarifi. Pri nizki tarifi bo cena poskočila za 21 odstotkov, pri enotni pa za nekaj manj kot 32 odstotkov. Končna cena na računu bo tako verjetno višja za nekaj več kot 10 odstotkov.

Evropska komisija je včeraj predstavila nabor ukrepov, ki jih lahko uporabijo države članice Unije, da v skladu s pravom EU ustrezno naslovijo strm dvig cen. Med predlaganimi ukrepi so dohodkovna podpora ranljivih gospodinjstev, državna pomoč podjetjem in ciljno nižanje trošarin oziroma davkov. Komisija je, vsaj za zdaj, ukrepe preložila na države članice, ki so, kot je dejala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson, najbolj pristojne, da omilijo posledice rasti cen, ki bodo že v hladnejših jesenskih in kasneje zimskih mesecih prizadele njihove prebivalce. Pristop kot tak je pravilen, se strinja Novak.

Izjava

In kako pravzaprav poteka trgovanje z električno energijo? O tem smo se pogovarjali z izrednim profesorjem Andrejem Gubino, predstojnikom Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot pojasnjuje, trgovanje poteka na dveh vrstah trgov: na trgu na drobno in trgu na debelo. Do slednjega imajo dostop veliki trgovci, veliki proizvajalci in veliki dobavitelji, torej podjetja, ki na trgu na debelo kupujejo električno energijo in jo prodajajo na trgu na drobno, na katerem jo kupujejo manjši in komercialni odjemalci. Bistvena razlika med trgoma je v ceni. Proizvajalci, dobavitelji in posredniki na trgu na debelo dostopajo do tržnih cen, medtem ko na trgu na drobno ceno določa dobavitelj, ki prevzame tveganje proizvodnje in dobave, kar vračuna v svojo maržo. V nadaljevanju sledi razlaga faz trgovanja.

Izjava

Ponudniki, ki so energijo ponudili po nižji ceni od določene, bodo proizvajali energijo in za plačilo dobili mejno ceno, ponudniki, ki so energijo ponudili po višji ceni od določene, pa ne bodo dobili ničesar. Po drugi strani bodo kupci, ki so ponudili mejno ceno ali več, energijo kupovali po mejni ceni, ostali, ki so ponudili manj, pa energije ne bodo mogli kupovati. Kot pove sogovornik, je določena mejna cena pomembna, saj učinkuje kot javni signal, ki ponudnika in povpraševalca napoti na mimoborzni dogovor, torej bilateralno pogodbo, pri kateri se lahko sama dogovorita o ceni za posamezne “profile” ponudbe energije, denimo za določeno časovno obdobje in določeno količino. In kako cena na trgu na debelo vpliva na ceno na trgu na drobno?

Izjava

Tipičen dobavitelj ve, da mora imeti 31. decembra svoj portfelj popolnoma pokrit oziroma svojo pozicijo zaprto, kar ...

Izjava

So torej pri dvigu cen električne energije posredi špekulacije? Če ta pojem razumemo široko, potem je odgovor “da”, vendar tovrstno obnašanje na borzah spodbuja realno dogajanje na trgu energentov, predvsem plina, in pa sam način, na katerega je organizirano trgovanje z električno energijo v Evropi. 

Izjava

Zaradi delovanja trga z električno energijo na debelo, ki deluje enotno po celotni Evropi, Sloveniji dejstvo, da večino elektrike proizvedemo doma in da se pri teh virih stroški niso kaj dosti spremenili, ne pomaga veliko. Ceno za vso elektriko določijo stroški proizvajalcev, ki imajo najvišje stroške in so še potrebni za pokritje vseh potreb. V Evropi so to plinske elektrarne, ki so povsem odvisne od cen plina. Skupni trg pomeni, da te cene plačujemo tudi v Sloveniji, a tudi, da slovenski proizvajalci lahko elektriko prodajajo in izvažajo po teh cenah. Veliko večjo moč ima država nad električnim sistemom v tem, da je lastnica skoraj vseh energetskih objektov, električnega omrežja in velike večine distributerjev.