Naša super draga hrana
Slovenski potrošniki in potrošnice so v ponedeljek dočakali spletno stran, na kateri lahko spremljajo cene dvajsetih izdelkov največjih trgovskih verig v Sloveniji. Popis cen izdelkov izvaja digitalna agencija April 8, ki je bila izbrana na razpisu ministrstva za kmetijstvo avgusta letos. Do njihovih izsledkov je možno dostopati na portalu z imenom Naša super hrana. V prvotnem razpisu je ministrstvo iskalo ponudnika, ki bi tedensko spremljal cene petnajstih izdelkov. Poleg slovenskih trgovskih verig bodo popis cen nekajkrat izvedli tudi v nekaterih trgovinah sosednjih držav blizu slovenskih meja. Ministrstvo je podjetju za redno obiskovanje trgovin od začetka septembra do konca marca prihodnje leto prvotno namenilo dobrih 47 tisoč evrov. Ponudbo za 18 tisoč evrov je sicer oddala družba Marcelino, a je po pozivu ministrstva niso dopolnili, zato na razpisu niso bili izbrani.
V prvotnem naboru je bila med petnajstimi tako imenovanimi osnovnimi prehranskimi izdelki večina izdelkov živalskega izvora. Spremljanje izdelkov tako poteka za tri vrste mesa, eno vrsto sadja, krompir in nobeno drugo zelenjavo. Čeprav se je premier Robert Golob v predvolilni kampanji zavzemal za zmanjšanje porabe mesa, je košarica izdelkov izbrana zelo mesocentrično. Definiranje teh izdelkov kot osnovnih pa že na simbolni ravni kaže na vladno percepcijo mesojede prehrane kot edine zveličavne, kar se odraža tudi v njihovi politiki. Tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je v intervjuju za Mladino na vprašanje o predvolilni napovedi Goloba nenazadnje povedala, da ona jé, kar ji najbolj ustreza. Po podpisu pogodbe se je ministrstvo za kmetijstvo odločilo še za podpis aneksa v vrednosti 11 tisoč evrov. S tem uvaja še spremljanje cen nekaterih sezonskih izdelkov, s katerimi so košarico vsaj nekoliko dopolnili tudi z živili neživalskega izvora.
V slovenskih medijih ste lahko v zadnjih dneh že prebirali o tem, pri katerem trgovcu je hrana najcenejša, kar je sprožilo odziv trgovcev, češ da popis ni bil izveden pravilno in da bi morali pri podjetju April 8 upoštevati tudi akcijske ponudbe in tako naprej. Namesto s potrošniškega vidika v današnjem OFFsajdu tehtamo ustreznost ukrepa z makroekonomskega vidika. Ali popisovanje cen izdelkov sploh karkoli spremeni? In kaj so drugi ukrepi, ki bi jih morala sprejeti vlada?
Ukrep beleženja cen nekaterih izdelkov je sam po sebi neučinkovit in metodološko sporen, opozarja ekonomist Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.
Po mnenju Kovača ukrep ni le neučinkovit v boju s prehransko draginjo, temveč je lahko tudi škodljiv. Škodljivost vidi predvsem v odnosu do oskrbovalnih verig, torej nazadnje do slovenskih kmetov.
Več evropskih držav se je že odločilo za radikalnejši pristop od našega kmetijskega ministrstva. Cene osnovnih prehranskih izdelkov sta že omejili sosednji Madžarska in Hrvaška. Vlada Viktorja Orbána se je za regulacijo najvišjih cen odločila že pred aprilskimi volitvami. Kakšne ukrepe je sprejela, pojasni madžarski ekonomist Zoltan Pogatsa z Univerze zahodne Madžarske.
Ukrep se je po besedah Pogatse na Madžarskem izkazal kot učinkovit, a v njem vidi tudi nekatere pomanjkljivosti, saj regulacija ne zmanjšuje naraščanja cen za neregulirane izdelke.
Madžarska je hkrati z regulacijo cen sprejela še ukrepe, ki preprečujejo pomanjkanje reguliranih izdelkov.
Kljub sprejetim ukrepom je madžarska inflacija med najvišjimi v Evropski uniji. Kot opisuje Pogatsa, se višajo predvsem cene domačih nereguliranih izdelkov.
Tudi hrvaška vlada je določila najvišjo ceno devetim živilskim izdelkom, kot so moka, mleko, meso in olje. Kmalu po tej odločitvi so mediji poročali o pomanjkanju teh izdelkov v hrvaških trgovinah, saj so jih nekateri trgovci umaknili s polic. Mladen Vedriš z zagrebške visoke šole za poslovne študije Effectus pa pojasnjuje, da je bilo pomanjkanje zgolj kratkotrajno in ga razlaga s psihologijo potrošnikov.
Dolgoročno pa je Vedriš prepričan, da bi morala Hrvaška problem reševati predvsem s krepitvijo domače oskrbe s hrano.
Kovač je prepričan, da je omejevanje najvišjih cen izdelkov ustrezna rešitev samo v primerih kratkotrajnega hitrega povišanja cen izdelkov. Trenutno pa se soočamo s počasnejšo, a dolgotrajno in vztrajno rastjo cen, pri čemer bi po njegovem določitev najvišjih dovoljenih cen prinesla težave.
Bogomir Kovač ocenjuje tudi, da regulacija cen ne prinaša želenih ekonomskih učinkov, torej dolgoročno ne zmanjšuje bremena potrošnikov. Kot prav tako neprimerno Kovač vidi urejanje razmer s prehranskimi boni.
Bone sicer vidi kot primeren ukrep za izredne razmere, kot je vojna. Z vidika vladajočih pa se mu zdi ukrep privlačen zaradi njegove relativne enostavnosti. Kljub temu je najbolj ustrezen odziv na prehransko draginjo po mnenju Kovača uvedba subvencij, ki bi ciljno pomagale najranljivejšim skupinam.
Slovenska vlada, ki se trenutno ukvarja predvsem z blaženjem energetske krize, prave rešitve za prehrano še nima, saj cene le beleži. Prav cena energije je sicer zaradi stroškov proizvodnje in transporta neposredno povezana z visokimi cenami hrane. Dolgoročna strategija prehoda na alternativne vire energije v funkciji tako energetske neodvisnosti kot reševanja podnebne krize pa ne gre z roko v roki z odrekanjem mesa, enim pomembnejših faktorjev ogljičnega odtisa človeštva. Namesto da bi vlada ujela priložnost za zmanjšanje porabe mesa na mehek način, se prvenstveno osredotoča prav na cene živalskih izdelkov.
Vir fotografije: flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj