Nasilje doma in ja je ja

Poljska je začela proces odstopitve od mednarodne istanbulske konvencije, ki ureja preprečevanje nasilja nad ženskami, vse od znotrajzakonskega posilstva do pohabe genitalij. V petek so se proti tej nameri odvili protesti, ki pa je niso uspeli zavreti. O morebitnem odstopu od konvencije razmišlja tudi Turčija, ki se sicer ravnokar sooča s protesti proti femicidu. Te je sprožil umor študentke, ki ga je zagrešil njen nekdanji partner. Nenazadnje pa je v tvitu k odstopu Slovenije od konvencije pozval tudi Branko Grims, član SDS, ravno v času, ko se v kazenskem zakoniku spreminjajo določila, ki definirajo posilstvo. Kljub definitivnim izboljšavam v predlogu zakona pa te ne uveljavljajo principa “ja pomeni ja”, ki bi sledil standardom istanbulske konvencije. V današnjem OFFsajdu se posvečamo omenjenim trem primerom. 

V Tučiji je proteste sprožil umor študentke, po poročanju platforme nevladnih organizacij “Ustavile bomo femicide” zadnji od skoraj 150 umorov žensk v letu 2020. V lanskem letu je bilo ženskih žrtev umorov skoraj 500. Obenem se protestnice bojijo izjav nekaterih predstavnikov vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj oziroma AKP, ki nakazujejo razmišljanja o odstopu od istanbulske konvencije. Podpredsednik stranke Numan Kurtulmuş je tako izjavil, da je bila ratifikacija podpisa konvencije leta 2012 napaka. Poleg tega so maja letos akademiki in intelektualci, mnogi med njimi povezani z vladajočo stranko, na predsednika Recepa Tayyipa Erdogana naslovili peticijo, ki poziva k odstopu od konvencije. Po njihovem mnenju namreč njena dikcija, kot je denimo govor o družbenem spolu, krha tradicionalne spolne vloge, govor o “medpartnerskem nasilju” namesto o “nasilju v družini” pa legitimira netradicionalne oblike partnerskih zvez. Po javnomnenjskih anketah sicer skoraj dve tretjini prebivalstva konvencijo podpirata.

Podobno se godi na Poljskem. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost je sprožila postopek odstopa od konvencije, saj nasprotuje v njej uporabljenemu izrazu družbenega spola. Prav tako trdi, da ženske pred nasiljem že ščiti nacionalna zakonodaja, zato konvencija ni potrebna. Več Wanda Nowicka, poslanka poljskega parlamenta iz stranke Levica, aktivistka in feministka ter nekdanja predsednica Federacije za ženske in planiranje družine. 

Izjava

Konvencija, ki jo je pripravil Svet Evrope, sicer ni obvezujoča, temveč ima predvsem status priporočila. Nowicka poudari, da ne ponuja zgolj smernic za kaznovanje storilcev, temveč tudi in predvsem za preventivno preprečevanje nasilja nad ženskami. Po besedah pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra gre sicer za feministično stvaritev, ki promovira, citiramo, “gejevsko ideologijo” in razdira tradicionalno družino. A konvencija ne omenja istospolnih porok ali različnih oblik družin, razloži Nowicka. 

Izjava

Opisani mehanizmi zajemajo izobraževanje o prepoznavanju nasilja ter možnostih odziva nanj in iskanja pomoči. Takšnih izobraževanj sicer praktično ni. Od lani je kriminalizirana celo spolna vzgoja v šolah, ki bi med drugim otroke lahko učila prepoznavati spolno nasilje. 

Izjava

Drugih programov o prepoznavanju nasilja in ukrepanju ob njem na Poljskem že sedaj praktično ni, razloži Nowicka. Kljub temu meni, da je konvencija pomembna.

Izjava

V Sloveniji sicer imamo spolno vzgojo in izobraževanja o prepoznavanju spolnega ali drugačnega nasilja. A prepoznati nasilje ni dovolj, če to ni ustrezno kriminalizirano. Problematično je predvsem področje spolnega nasilja, na katerem trenutna zakonodaja ne sledi načelu konvencije “ja pomeni ja”. Prejšnji teden je v medresorsko usklajevanje sicer prišel predlog sprememb kazenskega zakonika, ki širi definicijo posilstva, a nekatere nevladne organizacije sprememb ne vidijo kot zadostnih. Takšen je denimo Inštitut 8. marec, ki je proti predlogu tudi organiziral protest. Kako se je boj za redefinicijo posilstva začel, predstavi Tina Tomšič z Inštituta.

Izjava

Pogajanja nevladnih organizacij z ministrstvom so zastala ob menjavi vlade, razloži Tomšič.

Izjava

Predlog spremembe zakonika sicer vzame v obzir tudi primere, kot je bil opisani koprski, tako da bi bili kot posilstvo obravnavani tudi primeri, ko žrtev ni zmožna jasno povedati, da spolnemu aktu nasprotuje. Kljub temu zakonodaja vztraja pri modelu “ne je ne”. Spremembe predstavi Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Izjava

Razlika med dopolnjenim modelom veta in modelom “ja je ja” je v tem, da v prvem dokazno breme leži na žrtvi, v drugem pa na storilcu. 

Izjava