Ne tako zelena Nizozemska
V soboto opoldne je podnebna aktivistična organizacija Extinction Rebellion začela blokado magistrale A12 na odseku med začasno stavbo nizozemskega parlamenta in stavbo ministrstva za gospodarstvo in podnebje v Haagu. Od vlade zahtevajo, da takoj ukine vse subvencije industriji fosilnih goriv, in napovedujejo, da se bodo na cesto vračali vsak dan opoldne, vse dokler zahteva ne bo izpolnjena. Protestniki so se na cesto vrnili tako v nedeljo kot tudi danes, vendar v manjšem številu. 10 tisoč ljudi se je udeležilo blokade v soboto, v nedeljo pa nekaj sto. Podporne proteste je v soboto in nedeljo organiziralo tudi več okoljskih in podnebnih organizacij, med njimi Greenpeace, Milieudefensie, Fossielvrije in Urgenda.
Dogajanje med vikendom povzame Aaron Pereira, predstavnik nizozemske veje Extinction Rebellion, ki so jo pred petimi leti sicer ustanovili v Angliji.
Extinction Rebellion se svoje napovedi še drži in cesto so zaprli tudi danes opoldne. Danes se je zbralo nekaj sto protestnikov, opiše novinarka nizozemskega časopisa NRC Handelsblad, Clara van de Wiel.
Ni prvič, da je Extinction Rebellion protestno blokiral avtocesto na Nizozemskem in da se je protesta udeležilo več tisoč ljudi. Maja letos na primer je isto cesto blokiralo 7000 ljudi, prav tako z zahtevo, da država preneha subvencionirati fosilna goriva. Tokrat pa je prvič, da poskuša Extinction Rebellion vzpostaviti trajno zaporo ceste, pojasnjuje novinarka.
Blokado je Extinction Rebellion napovedal po tem, ko je Center za raziskave multinacionalnih korporacij, s kratico SOMO, v ponedeljek objavil poročilo, da je država v zadnjih treh letih subvencionirala industrijo fosilnih goriv s skoraj 40 milijardami evrov letno. Pri fundaciji SOMO so našteli 31 shem, po katerih država subvencionira uporabo fosilnih goriv. Po izračunih fundacije porabi država za proizvodnjo energije iz fosilnih goriv prek pet milijard evrov letno. Pri največjem delu »subvencij« gre v resnici za davčne olajšave. Primer tega pojasni van de Wiel.
Fundacija SOMO je v raziskavi ugotovila, da je dve tretjini zemeljskega plina, ki ga porabijo nizozemska podjetja, oproščenih energetskih davkov. Za velike porabnike plina velja nižja stopnja obdavčitve. V Extinction Rebellion zdaj zahtevajo, da država vse te »subvencije« – v resnici davčne olajšave – ukine. Toda od vlade pravzaprav zahtevajo zgolj, da izpolni lastne obljube. Jeseni 2021 Leta 2013 in še enkrat leta 2018 je vlada Marka Rutteja, ki je zdaj že v odstopu, obljubila končanje subvencioniranja fosilnih goriv.
Policija je med vikendom in tudi danes poskusila razgnati aktiviste z vodnim topom. Prvi dan jih je aretirala 2400, naslednji dan pa še 500. Večina je bila že izpuščenih. Pereira verjame, da je policijski odziv na blokado nelegitimen. Protestniki imajo, kot pravi, pravico do tovrstnega protesta po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.
Odziv vlade na protest je neenoten. Ministrica za pravosodje Dilan Yeşilgöz-Zegerius želi protest zatreti, minister za energetiko Rob Jetten pa se je postavil na stran protestnikov. Tako Van de Wiel.
Nizozemska velja za državo z relativno zeleno politiko, v čemer je vlada šla tako daleč, da je z namenom zmanjšanja količine izpustov toplogrednih plinov začela zapirati živinorejske kmetije. Leta 2019 je parlament sprejel podnebni zakon, ki glede na raven toplogrednih plinov iz leta 1990 predvideva zmanjšanje toplogrednih izpustov za okrog polovico do leta 2030. Pereira pa trdi, da je sloves Nizozemske nezaslužen, in da zelena politika ostaja na ravni obljub.
Od besed k dejanjem, torej! Četudi kampanjsko obdobje pred nizozemskimi splošnimi volitvami, ki bodo novembra, za to ni najbolj ugodno.
Vir fotografije: Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj