Negotovost delavcev podzemlja

V današnjem Offsajdu se podrobneje lotevamo stopnjevanja sindikalnih aktivnosti rudarjev Premogovnika Velenje. Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je na tiskovni konferenci predstavil sporne aktivnosti uprave. Predvsem jih moti splošni odnos uprave do delavcev. Kot kapljo čez rob vidijo način izplačila razlike lanskega regresa. Razlika tega lanskega regresa bo namreč izplačana šele ta petek. Nasprotujejo tudi temu, da bi se jim nagrada za delovno uspešnost leta 2017 izplačala šele marca 2018. Napovedali so začetek stavkovne aktivnosti 28.12. Poleg Sindikata delavcev rudarstva in energetike v Premogovniku Velenje deluje še drug sindikat, to je Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije. Slednji se zaenkrat sindikalnim aktivnostim prvega ne pridružujejo.

Aleksander Kavčnik iz Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije pojasnjuje, zakaj sindikat SPES ni enakega mnenja kot Sindikat delavcev rudarstva in energetike.

Izjava

Aleksander Kavčnik pojasni tudi sporazum, po katerem se določa višina regresa v premogovniku, in pove, zakaj so zahtevali izplačilo razlike regresa iz leta 2016.

Izjava

Predstavnik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije, ki za naslednji teden napoveduje začetek stavkovnih aktivnosti, Asmir Bećarević, pa kritizira način izplačila lanskega regresa. Nasprotuje predvsem temu, da bodo delavci namesto nagrade ob koncu leta dobili poplačilo regresa, ki ga je podjetje dolžno še iz lanskega leta.

Izjava

Prav tako Bećarević obelodani problematičnost izplačevanja nagrade za delovno uspešnost:

Izjava

Bećarević prav tako opozarja, da je to dejanje uprave le ena izmed njenih zgrešenih potez in da se razmere v podjetju slabšajo že leta. To je razvidno iz načina in obsega planiranja proizvodnje ter nespoštovanja določb o efektivnem delovnem času, za kar so Premogovnik Velenje tudi prijavili inšpektoratu za delo. Nadalje razloži Bećarević:

Izjava

Bećarević zaključi z umestitvijo v širšo sliko:

Izjava

Slovenija se v svoji energetski politiki postopoma obrača stran od fosilnih goriv, poleg tega je velenjski lignit mnogo dražji od na primer indonezijskega črnega premoga. Po predlogu Energetskega koncepta Slovenije bo premog leta 2030 še igral pomembno vlogo, nato pa naj bi njegovo vlogo prevzemali obnovljivi viri energije. Energetski koncept predvideva, da bo Premogovnik Velenje v najslabšem primeru, torej v primeru počasnega razvoja obnovljivih virov, deloval najkasneje do leta 2054.

Gregor Golobič, predsednik nekdanje stranke Zares, predstavi temeljno zmotno postavko, na kateri temelji ideja Premogovnika Velenje kot dolgoročno stabilnega projekta.

Izjava

Nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić je leta 2011 naročila študijo o količini premoga in njegovi kalorični vrednosti. Gregor Golobič predstavi izsledke raziskave in poudari, kako so se za krinko skrbi za delavce skrivali drugi interesi.

Izjava

Interesom delavcev premogovništva, torej usihajoče industrije, bi koristili dolgoročni načrti prezaposlitve v bolj obetavne industrije. Izidor Ostan Ožbolt iz delovnega odbora za okoljevarstvo študentskega društva Iskra izpostavi, da v Energetskem načrtu Slovenija in v drugih načrtih energetske politike ni nikakršnih načrtov, ki bi zahtevali, da se premogovniške delavce prezaposli v industriji z obnovljivimi viri. Dodatno negotovost delavcem povzroča še to, da je po Energetskem konceptu obstoj njihovih služb odvisen od roke trga. Država namreč računa, da bo v rokah zasebnikov industrija z obnovljivimi viri nadomestila fosilna goriva. Koliko let bo torej Premogovnik Velenje odprt, je odvisno od razvoja industrije z obnovljivimi viri in ne od načrtovanega delovanja države. Slabosti takšnega nenačrtovanega razvoja za delavce in za okolje za zaključek pojasni Izidor Ostan Ožbolt.   

Izjava

Offsajd sta pripravila vajenec Matej in Gea.