Neizbrisljiva saga slovenske države
Republika Slovenija bo letos praznovala 25 leti, le dve leti mlajši pa je njen najbolj črn madež - izbrisanih 25.671 prebivalcev Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Samozanikanje politike in izogibanje naslavljanja problema je bilo večletno pravilo, vse do odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice na katerem so pravico iskali izbrisani, ki je leta 2012 Sloveniji naložilo pripravo sheme za izplačilo odškodnin. Rezultat evropske intervencije lahko zasledimo v obliki novega zakona o odškodninah, ki je v veljavo stopil 18. junija lani. Zakon o odškodninah predvideva 50 eurov mesečnega nadomestila. Mizernost tega nadomestila pa ne odtehta izgube ekonomskih in socialnih pravic, niti ne rešuje izhodiščnega problema.
O 23. obletnici izbrisanih smo se pogovarjali z Irfanom Beširovićem - Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirjano Učakar - eno izmed izbrisanih in z režiserjem filma "Poslednji dani Ace Todorovića", Dimitrom Anakijevom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Mislim, da v primeru Izbrisa, tega rasistično motiviranega zločina, lahko govorimo tako o individualni kot tudi o "kolektivni" krivdi. Tisti prvi so znani, dodati jim je potrebno tudi vse druge nosilce najpomembnejših političnih funkcij od samega Izbrisa do danes v RS, razen redkih izjem. Krivdo pa je zagotovo mogoče in potrebno na nek nenavaden način pripisati tudi "državi", če jo seveda razumemo kot tisto politično skupnost enakih državljank, državljanov, kadar ti dejansko "so", torej, kadar dejansko delujejo kot državljani, torej politično (javno, s sebi enakimi, za enakost vseh). Državljanke in državljani RS so, razen preredkih izjem, v Izbrisu še kako množično tvorno sodelovali (luknjačenje na upravnih enotah...ipd) ali pa so zelo tvorno in zelo zelo množično bili tiho, gledali stran, ko se je brisalo, luknjalo, radiralo, deportiralo...itn itn. V tem smislu je Republika Slovenija ves čas od "osamosvojitve" naprej zgolj ne-država, torej ne-politična skupnost in je zategadelj precej težko govoriti o krivdi nečesa, česar tu dejansko (še) ni. Pa vendar lahko mirno zaključimo, da so "državljanke in državljani" RS, bolje, republikanke in republikanci zaradi že omenjene tišine še kako soodgovorni za Izbris in njegove strahotne posledice. Zato so, poleg najodogovrnejših posameznikov in posameznic, še kako dolžni VSEM izbrisanim, brez izjeme, povrniti materialno in nematerialno škodo, kajti, Izbris se je zgodil v njihovem imenu in nikdar, od Izbrisa naprej, razen preredkih izjem, slovenski republikanci niso javno, politično zahtevali popravo krivic za VSE. Zato bodo morali plačati, precej precej višje zneske od tistih, ki jim ga je prisodila strankokratska klika na čelu z Virantom, v nekih boljših, beri političnih časih pa tudi najodgovornejši, s svojim lastnim premoženjem. Če bi napisal, da me je sram, da sem državljan RS, bi bilo premalo in preklemansko neiskreno. Sram me je, da sedaj nisem zunaj, na nekem mestnem trgu in skupaj z mnogimi ne pozivam k pravični popravi krivic vsem izbrisanim, h kazenskemu pregonu Peterleta in ostalih klik. Spoštovanje vsem, ki si vendarle prizadevate, spoštovanje in opravičilo vsem, ki so izgubili zdravje, službe, družine, svoje najdražje. RS je bila in ostaja rasistična druža tudi zavoljo moje tišine.
Komentiraj