Nepravica je zakon

Pred točno enim tednom je poljsko ustavno sodišče ukinilo možnost splava zaradi poškodbe zarodka, ker je ocenilo, da je to v nasprotju z ustavo. Na Poljskem danes že šesti dan potekajo protesti proti tej odločitvi, ki prinaša še strožje omejitve pri že tako zelo omejenih možnostih za splav. Poljska ultrakonservativna politika do splava je do sedaj dovoljevala splav le v situacijah, v katerih je ogroženo življenje matere, ter v primeru posilstva, incesta ali malformacije zarodka. 

Če ženska ni bila posiljena znotraj družine ali izven nje in če nosečnost ne ogroža njenega življenja, ji je na Poljskem splav sedaj ustavno onemogočen. V odgovor na to odločitev so protestniki že šesti dan zapored zavzeli varšavske ulice, pa tudi v drugih mestih demonstrirajo in z različnimi oblikami performansa izkazujejo jezo, ki je velikokrat usmerjena proti Cerkvi, saj ima ta močan vpliv na državno politiko. Jezne protestnice in protestniki so med drugim pografitirali tudi kip Janeza Pavla II. v Varšavi. 

O zgodovinskem ozadju povezave med državno koalicijo in Cerkvijo na Poljskem pove več Elzbieta Korolczuk, sociologinja in predavateljica sociologije na univerzi v Södertörnu in na varšavski univerzi.

Izjava

Tematika splava že od nekdaj polarizira družbo. Peter Merše, avtor portala Domovina.je, pravi, da je to glavni duhovni boj 21. stoletja. 

Izjava

Korolczuk pa pravi, da je bila poljska družba – za razliko od poljske politike – do zadnjega desetletja prejšnjega stoletja bolj odprta do splava.

Izjava

Od takrat naprej prihaja zaradi restriktivne politike do mnogih protestov. 

Izjava

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je poudaril, da imajo tudi otroci z Downovim sindromom pravico do življenja, čeprav lahko danes tovrstne okvare v mnogih primerih zaznamo že v zgodnji nosečnosti. Pri odločitvi poljskega ustavnega sodišča gre torej za dodatno omejevanje splava tudi v primerih, ko je dokazana resnejša okvara zarodka. Merše predstavi konservativno perspektivo na vprašanje splava, ki enači splav poškodovanega fetusa z nacističnimi dejanji med drugo svetovno vojno. 

Izjava

Korolczuk po drugi strani opozarja na težko pozicijo žensk, ki jim je splav onemogočen ravno zaradi družbenih razmer.

Izjava

Problematizira tudi dejstvo, da poljske oblasti zavestno dopuščajo obsežen sistem ilegalne ponudbe za poseg splava, kar je postalo dobičkonosna gospodarska panoga. Gre za stanje, ki ugaja tako državi kot tudi zdravnikom.

Izjava

Korolczuk izpostavi še drugo težavo žensk, povezano s samo pridobitvijo kontracepcije – njihov ekonomski položaj. Pa tudi če tovrstnih težav nimajo, obstaja še vedno možnost, da jim farmacevt kontracepcije ne proda zaradi ugovora vesti. 

Izjava

Korolczuk meni, da bodo posledice občutili ravno podporniki vladajoče stranke. 

Izjava

Pri tej tematiki se pojavlja več vprašanj. Krščanski vrhovni sodniki na Poljskem sicer postavljajo na prvo mesto vrojeno pravico do življenja, ki naj bi jo imeli še pred rojstvom, ne zmenijo pa se za neustavnost nizkih plač, zaradi katere se veliko poročenih žensk odloči za splav. Tudi v poslovnih odnosih so ženske z otroki tiste, ki so prve na seznamu za odpoved. Resnično spodbudne politike so vezane na olajšanje življenja žensk, ki že imajo otroka, ali na spolno vzgojo v šolah – kot vemo, se Poljska tudi tukaj nima s čim pohvaliti. 

Protesti ob dramatičem zaostovanju že tako strogih pogojev za legalni dostop do abortusa imajo še eno značilnost, ki je na Poljskem nova. Uperjeni niso le proti vrhovnemu sodišču ali vladi dominantne konservativne stranke Zakon in pravičnost ter njenemu voditelju Jarosławu Kaczyńskemu, ampak še posebej proti katoliški Cerkvi. 85 odstotkov Poljakov se opredeljuje za katolike, a očitno je, da uradna katoliška Cerkev, ki na Poljskem izkorišča svoj politični vpliv, zagovarja skrajna stališča, s katerimi se večina prebivalstva ne strinja. Kleriki so bili precej negativno presenečeni, ko so cerkve postale najljubša tarča poljskih protestnic. Zdi se, da je Cerkev na Poljskem svoja ultrakonservativna stališča končno pripeljala čez rob in spoznala, da ji niti zavezništvo z zmagovito politiko ne more prinesti dokončne uresničitve njene agende.