Nesposobne volitve
Volilni dan v Sloveniji ni več praznik kot je nekdaj bil. Nič več se ne moremo najesti najboljšega golaža - to je brezplačnega - dekleta nič več ne pojo državotvornih pesmi, fantje več ne nazdravljajo na nesposobno politiko. A ob zamiranju tradicionalnih političnih veselic v oči bode predvsem dejstvo, da ljudje zaradi telesnih ali duševnih motenj še vedno nimajo povsem zagotovljenega spoštovanja volilne pravice.
Dva slovenska državljana invalida tako že drugič tožita državo, ker njuni volišči nista primerni. V prvem postopku je njihovi pritožbi pritrdilo ustavno sodišče, v drugem pa na slovenskih sodiščih nista našla pravice. Na njuno pobudo je postopek proti Sloveniji sprožilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pravico do dostopnosti volitev invalidom zagotavlja mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja od leta 2008. A zakonodaja ji sprva ni sledila, kar je ustavno sodišče potrdilo leta 2014 prav na primeru prej omenjenih državljanov. Tri leta kasneje je vlada sprejela nov volilni zakon, ki zagotavlja dostopnost volišč - notranje ureditve volišč pa zakon ne ureja. Profesor na Pravni fakulteti v Mariboru Jurij Toplak, ki je sodeloval pri sestavi pritožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice, opiše splošno stanje volilne pravice invalidov v Sloveniji.
Medtem ko trenutni sodni spor naslavlja zgolj volišče, mednarodna konvencija zahteva tudi dostopnost volilne kampanje. Vendar se interesne skupine invalidov z volilno kampanjo še ne ukvarjajo, saj zaenkrat urejajo dostopnost volilnega procesa.
Postopek, ki se je preselil na Evropsko sodišče za človekove pravice, traja vse od referenduma o družinskem zakoniku decembra 2015. Slovenska sodišča med tem niso našla pravne podlage za ukrepanje, kljub temu da je bila volilna pravica invalidov kršena še na šestih volitvah in referendumih od 2015 do danes.
Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo s preprostim odgovorom - postopka ni mogoče začeti pred kršitvijo, torej pred izvedbo volitev. Šele ko se volišča ob sedmih zvečer zaprejo, smo lahko prepričani, da je bila nekomu kršena volilna pravica. Kdo ve, mogoče je pa kakšen invalid na skrivaj na zadnja vrata prišel na volišče in mu pravice sploh niso kršene. Toplak predstavi odločitev Vrhovnega sodišča.
Evropsko sodišče za človekove pravice se je s kršenjem volilne pravice invalidov ukvarjalo že trikrat in vsakič ugodilo pritožbi madžarskih državljanov. Ni razloga, da bi pričakovali kaj drugega v primeru slovenskih državljanov, je prepričan Toplak.
Na podlagi predhodnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so Madžarsko stale okoli tri tisoč evrov na posamezno kršitev, je delovalo tudi Društvo za pravice invalidov Slovenije. Tri tisoč na vsakega slepega člana ali člana na invalidskem vozičku je 54 milijonov evrov terjatve za Republiko Slovenijo.
Seveda je za državo izvensodna poravnava cenejša opcija. Če Društvu za pravice invalidov Slovenije ne plača, sledi kolektivna tožba. Prva kolektivna tožba v Sloveniji.
Med bojem za človekove pravice pa se lahko ta primer izkaže kot zelo koristen za Slovenijo, prav zato ker lahko privede do prve kolektivne tožbe. Ob njej bi lahko spoznali veliko novega o slovenskem pravnem sistemu.
Slovenijo bo nevestnost Državne volilne komisije in sodišč - kot kaže - stala več kot 50 milijonov evrov. Še vedno boljše, da se takšen kup denarja razdeli med slovenske državljane kot med slovenske tajkune.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj