Neupravičeno upravičene vstopnine
Planince, ki želijo svoj avtomobil pustiti pri planini Blato ali kjer koli drugje za zapornico do vstopa v Triglavski narodni park iz Stare Fužine, pri zapornici pričaka nov svetleči avtomat. Turisti in pohodniki se morajo sicer precej potruditi, da v avtomat spravijo zahtevane bankovce, saj sprejema samo tiste, ki so povsem nezmečkani. Ob tem jim pomaga za to zaposleni mladenič, ki se jim medtem opravičuje, da je bilo pač potrebno kupiti čim cenejše avtomate.
Občina Bohinj je letos namreč začela drugače zaračunavati uporabnino Bohinjske ceste, za katero morajo lastniki avtomobilov sedaj odšteti 10 evrov dnevno in ne več zgolj ob vstopu. Če avtomobil pustijo na parkirišču več dni, se uporabnina zaračunava vsak dan posebej, čeprav uporabljajo le parkirno mesto in ne striktno ceste. Občina sicer kot alternativno možnost turistom in pohodnikom nudi brezplačen prevoz s parkirišča Senožeta do planine Blato in nazaj ob petkih, sobotah in nedeljah.
Plačevanje vstopnin, cestnin in parkirnin za različne turistične in pohodniške točke se sicer med seboj razlikuje: od treh evrov na Vršiču in 2,5 evra pri Tamarju do brezplačnega parkiranja na Pokljuki. V Kranjskem parku Zgornja Idrijca pa je uvedba 10-evrske parkirnine ob koncu tedna obiskovalce dovolj razjezila, da so jo umaknili.
Če je v večini primerov zaračunavanje obiska deležno negodovanja predvsem med obiskovalci, pa je v Kranjskem parku Logarska dolina trenutni ureditvi nasprotovalo računsko sodišče. To je leta 2015 ob revidiranju pravilnosti delovanja Občine Solčave, ki upravlja z Logarsko dolino, izreklo negativno mnenje, družbi Logarska dolina d. o. o. pa mnenje s pridržkom.
Kot prvi razlog za nepravilnosti pri delovanju občine je računsko sodišče navedlo zaračunavanje komunalne takse za vstop v park, ki naj ne bi imelo zakonske podlage. Kljub temu z zaračunavanjem vstopnine občina ni prenehala, saj zakon tega ne prepoveduje. Občina mora zgolj skleniti dogovor z državo, pobudo za kar je že posredovala vladi in Ministrstvu za okolje in prostor. Po zakonu o ohranjanju narave iz leta 1999 je Logarska dolina namreč definirana kot naravna vrednota državnega pomena. Razloži županja občine Katarina Prelesnik.
Upravljanje Logarske doline je leta 2015 prevzela občina, ko je podjetju Logarska dolina d. o. o. prekinila koncesijsko pogodbo. Družba Logarska dolina, ki so jo ustanovili lastniki tamkajšnjih zemljišč, je zato začela proces likvidacije.
Zaračunavanje vstopnine na podlagi komunalne takse je občina uvedla leta 2005, za kar pa po mnenju računskega sodišča ni imela pravne podlage. Komunalna taksa je namreč javna dajatev, ki jo lahko lokalne skupnosti predpišejo ob z zakonom določenih pogojih, ogleda naravnih znamenitosti pa zakon nikjer ne omenja kot takšnega.
Računsko sodišče je poleg zaračunavanja komunalne takse navedlo še nekatere druge nepravilnosti občine. Navajamo: “Ni potrdila podrobnejših pravil zaračunavanja vstopnine; z družbo LOGARSKA DOLINA, d. o. o. se ni dogovorila o porabi polovice prihodkov od vstopnine ter se ni usklajevala o predlogu razporeditve predvidenih celotnih prihodkov od vstopnine, ki ga je pripravila družba LOGARSKA DOLINA, d. o. o., občinski svet občine pa ga ni potrdil; ni opravljala nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe.” Družbi Logarska dolina pa je sodišče za leto 2015 med drugim očitalo, da je prepozno pripravilo Plan aktivnosti in da je zaračunavalo vstopnino avtodomom, čeprav ta ni bila navedena v Planu, Občine Solčava ni obvestila o višini prihodkov od vstopnine ter do roka ni pripravila letnega poročila o porabi teh prihodkov.
Prelesnik sicer meni, da razen neobstoječega dogovora z državo ne gre za hujše nepravilnosti. Vlogo za sklenitev takšnega dogovora je občina že posredovala Ministrstvu za okolje in prostor, nadaljnjo časovnico pa predstavi Prelesnik.
Kljub temu da zakonsko pobiranje vstopnine za dolino torej še ni urejeno, pa je to po mnenju Prelesnik potrebno. Vsi dohodki od vstopnine se namreč porabijo za vzdrževanje in obnavljanje krajinskega parka. Tako je občina za strokovno svetovanje in obrezovanje dveh posebej znamenitih dreves porabila dobrih štiri tisoč evrov. Od leta 2017, odkar s parkom upravlja režijski obrat občine, so sredstva od vstopnic dosegla slabih 150 tisoč evrov, pri čemer vstopnina za avtomobil znaša sedem evrov. Prelesnik poudari, da gre denar od vstopnin za …
Z obljubami o skrbi za dodano vrednost doline današnji Offsajd zaključi Prelesnik.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj