Nič več tuji delavci
Od 1. julija dalje lahko hrvaški državljani prosto dostopajo do slovenskega trga dela in bodo v vseh pravicah in dolžnostih izenačeni s slovenskimi delavci. Izteklo se je namreč prehodno obdobje, v katerem so hrvaški državljani za delo v Sloveniji potrebovali delovno dovoljenje, kljub članstvu Hrvaške v EU.
Zakonodaja EU sicer določa prosti pretok delavcev, kar pomeni, da morajo biti delavci iz ene države članice na trgu dela druge obravnavani enako. Države imajo kljub temu možnost, da dostop delavcev iz posamezne države začasno omejijo, za največ pet let, izjemoma sedem. Slovenija se je za ta ukrep leta 2013 odločila zaradi brezposelnosti lastnih državljanov, ki pa sedaj ni več ovira. Odprava ukrepa bo delodajalcem, zlasti na obmejnih območjih, predvidoma olajšala zadovoljevanje potrebe po delovni sili. S sprostitvijo trga dela za migrantske delavce pa se žal odpirajo tudi možnosti za zlorabe.
Dosedanjo ureditev pojasni Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije iz konca maja 2018 je bilo hrvaškim državljanom izdanih 2443 delovnih dovoljenj, največ za delo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu ter prometu in skladiščenju. Skupno je Zavod tujim državljanom izdal 23.610 dovoljenj. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2018 pa je bilo delovno aktivnih 6434 Hrvatov. Številki se razlikujeta, ker hrvaški državljani po dveh letih zakonitega bivanja v Sloveniji delovnega dovoljenja niso več potrebovali. Enako kot slovenski državljani pa so lahko delali tudi na podlagi pogodb civilnega prava, kot je npr. podjemna.
Slovenska vlada je marca 2018 sprejela predlog zakona, s katerim je prehodno obdobje želela podaljšati do leta 2020. V obrazložitvi je navedla, da bi imela izenačitev slovenskih in hrvaških delavcev negativne posledice na stanje na domačem trgu in stopnjo brezposelnosti. Razlog za to naj bi bili izzivi na slovenskem trgu dela, geografska in kulturna bližina ter jezikovna podobnost. Predloga zakona državni zbor nato ni obravnaval.
Vseh teh težav po treh mesecih očitno ni več. Pojasni Pogačar.
Slovenija bi torej ukrep lahko podaljšala le ob soglasju Evropske komisije. Ob vstopu Hrvaške v EU je prehodno obdobje uvedlo 13 držav, Slovenija za dve leti. Leta 2015 je ukrep podaljšala še za tri leta. Enako so storile tudi Avstrija, Malta, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Le Avstrija tudi po 1. juliju ohranja omejitev, in sicer do leta 2020.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice novo ureditev pozdravlja.
Obenem pa opozarja na možnost zlorabe položaja migrantskih delavcev in pojasni, kako bi lahko posamezni državni organi to preprečili. Poudari predvsem vlogo delovne inšpekcije.
Hrvaški delavci imajo torej od včeraj enake pravice in dolžnosti kot slovenski delavci. Status tujih delavcev, z vsemi omejitvami, ki jih to prinaša, pa ohranjajo državljani Bosne in Hercegovine.
Sekciji za promet Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije sta pred nekaj dnevi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vložili zahtevo, po kateri bi morali biti državljani Bosne in Hercegovine pri prvem delodajalcu namesto dosedanjega enega zaposleni pet let in šele potem prosto dostopali do trga dela. Po podatkih Delavske svetovalnice se na njih že sedaj obrne največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, taka ureditev pa bi možnosti za zlorabe le še povečala. Toliko o prostem pretoku delavcev.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj