Ni ostra samo žica

Države Evropske unije kot po spisku prejemajo opozorila o nespoštovanju skupne evropske azilne politike. Tako je Evropska komisija v septembru opozorila 19 držav o neizvajanju skupne politike, med katerimi je bila tudi Slovenija. Opozorjene države imajo težave z implementacijo direktiv o azilnih postopkih in o minimalnih standardih za podelitev azila.

V luči pritiskov Evropske komisije je na dnevnem redu vlade predlog Zakona o mednarodni zaščiti. Po besedah pristojne ministrice za notranje zadeve, Vesne Gyorkos Žnidar, so spremembe namenjene predvsem pospešitvi postopkov, prevetritvi standardov in preprečavanju zlorab azilne zakonodaje. Kot poglavitni ukrepi v novem predlogu se kažejo nastanitev prosilcev za azil v obmejnih območjih, drastično skrajševanje azilnih postopkov, ki naj bi po novem trajali do dva meseca, ter omejevanje finančne pomoči tako novim prosilcem kot tistim, ki so že dobili mednarodno zaščito na področje Republike Slovenije.

Azilno politiko zaostruje več držav Evropske unije, tudi tiste, ki so doslej imele širokogrudne standarde glede odobritev prošenj za azil, na primer Švedska. 

Sprememba tudi močno skrajša rok, v katerem mora sodišče odločiti o odobritvi prošnje za azil. Do sedaj so sodišča odločala med enim in dvema letoma, saj je  prošnje potrebno obravnavati individualno, kar bi lahko bilo v prihodnje okrnjeno. Ob sprejetju vladnega predloga bi prosilci za azil lahko bili še bolj marginalizirani. Omejeni na obmejna območja ter z minimalnimi prihodki bi se zelo težko vključili v družbo, tudi ob morebitni kasnejši odobritvi azila.

V dvajsetih letih, od leta 1995 do septembra 2015, je bila v Republiki Sloveniji mednarodna zaščita priznana 384 osebam. Da bi vlada še dodatno odvrnila prosilce, je v predlog vključila zniževanje že tako nizke finančne pomoči za prosilce za mednarodno zaščito. Med drugim je pogoj za prejemanje denarnega nadomestila tudi udeležba na tečaju slovenskega jezika, a hkrati vlada zmanjšuje tudi sredstva, namenjena za integracijo prosilcev.

O predlogu spremembe Zakona o mednarodni zaščiti smo govorili z Miho Nabergojem iz Pravno-informacijskega centra slovenskih nevladnih organizacij, Urošem Škerlom Krambergerjem, novinarjem dnevnika in vodja programa Migracije s Slovenske filantropije, Francijem Zlatarjem.

Vabljeni k poslušanju.