Nič več ruskega plina
Rusko državno plinsko podjetje Gazprom je včeraj sporočilo, da bo prekinilo dobavo zemeljskega plina Poljski in Bolgariji. Za ta ukrep se je odločilo, potem ko obe državi nista poravnali svojih obveznosti v rubljih. Zahtevo po plačevanju plina izključno v ruskih rubljih je Rusija sprejela v začetku tega meseca kot povračilni ukrep, ker so Evropska unija in ostale zahodne države zamrznile sredstva ruske centralne banke.
Ruska napoved o prekinitvi dobave plina je prišla po dveh odločitvah zahodnih držav. Nemčija naj bi Ukrajini začela pošiljati težko orožje, prav tako pa je sporočila, da embargo na rusko nafto ni več težava in da je rešljiv v nekaj dneh. Evropa je že uvedla embargo na uvoz ruskega premoga, vse več se govori o embargu na nafto, precej težje pa bi se Evropa odpovedala ruskemu plinu, ki ga je zelo težko nadomestiti. Članice Evropske unije približno 40 odstotkov svojih potreb pokrijejo s plinom, ki po plinovodih pride iz Rusije, in nimajo infrastrukture, s pomočjo katere bi ta plin nadomestile.
Tako Poljska kot Bolgarija sta sporočili, da prekinitev dobave plina trenutno ne predstavlja razloga za skrb. S prihodom poletja bo povpraševanje po plinu manjše, poljske podzemne zaloge zemeljskega plina pa so trenutno pri 76 odstotkih kapacitet. Bolgarija se sicer pri 90 odstotkih svojega plina zanaša na Rusijo, medtem ko za Poljsko dobava ruskega plina pomeni pokritje polovice vse njegove porabe.
Kako se bosta državi spopadli s pomanjkanjem zemeljskega plina, smo vprašali Phuc-Vinh Nguyena s francoskega inštituta Jacques Delors.
Nadomeščanje ruskega plina vsekakor ne bo lahka naloga, pojasni Nguyen. Evropske države se bodo morale nasloniti tudi na druge vire energije.
Kot smo že omenili, je ruska vlada v začetku aprila sprejela ukrep, v sklopu katerega morajo države, ki jih je Rusija označila za neprijateljske, odpreti dva računa pri Gazpromovi banki Gazprombank – enega v tuji valuti, drugega v rubljih. Gazprombank nato evre ali dolarje pretvori v rublje s pomočjo tako imenovanih K-računov na ruskih finančnih trgih, ki jih podpira ruska centralna banka. S tem so obšli ukrep Evropske unije, ki je zamrznila premoženje ruske centralne banke.
Dobava ruskega plina je odvisna od pogodb, te pa podpišejo države ali podjetja, ki trgujejo s plinom. Sankcije Evropske unije proti Rusiji zaradi vojne z Ukrajino takšnih vrst nakupov ne označujejo za problematične. Sankcije tudi ne vključujejo Gazprombanke, temveč prepovedujejo zgolj neposredno nakupovanje ruskega plina z rublji. V večini pogodb, ki so sklenjene za več let, tudi več desetletij, je določeno plačevanje v evrih ali dolarjih. Kot je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, gre za enostransko potezo, ki je v nasprotju s pogodbami. Nakup ruskega plina je tako sporen samo takrat, ko se ta kupi z rusko valuto.
Kot razloži direktor inštituta Fakultete za ekonomijo, finance in upravo Univerze Singidunum v Beogradu, Goran Radosavljević, Rusija te pogodbe zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile sankcije, razume kot neveljavne.
Nekaterim državam, ki so močno odvisne od ruskega plina, plačevanje v ruski valuti ne bo predstavljalo težav. Med drugimi se je za tak način plačevanja že odločila Madžarska, medtem ko se največji odjemalki ruskega plina, Nemčija in Italija, še nista dokončno izrekli. V teh dveh državah sta največja kupca zasebni družbi Uniper in Eni, in ne državna podjetja, tako kot v Bolgariji in na Poljskem. Nemški finančni minister Robert Habeck je sicer včeraj izjavil, da bo Nemčija Gazpromu še vedno plačevala v evrih in da je na ruskem podjetju, da ta denar kasneje pretvori. Za tak način plačevanja naj bi se odločili tudi Avstrija in Slovaška.
Rusija zaradi prekinitve uvoza Poljski in Bolgariji ne bo občutila velikega izpada dobička. Ruski zaslužki od prodaje plina so se namreč letos zaradi visokih cen celo povečali. Precej drugače pa bo, če se bo zapletlo pri plačilu Nemčije in Italije, ki morata ruski plin plačati do konca maja.
Čeprav v Evropi za proizvodnjo elektrike ne porabimo veliko zemeljskega plina, je ta ključen za določanje njene cene. Ceno na borzah elektrike na debelo namreč po pravilih trgovanja v Evropski uniji določa zadnji, torej najdražji proizvajalec, ki je še potreben za pokritje vseh potreb. Ker so ti zadnji proizvajalci, ki pokrivajo pomanjkanje proizvodnje iz drugih virov, v Evropi plinske elektrarne, visoka cena plina povzroči tudi dvig cen elektrike.
Tako Poljska kot Bolgarija sta tranzitni državi pri uvozu plina iz Rusije. To pomeni, da se plin, ki ga uporabljajo tudi druge države, dobavlja čez njuno ozemlje. Rusija je že napovedala, da bo, če se bo plin, ki ga je prodala tretji državi, na poti porabil na Poljskem, uvoz plina prekinila tudi drugim državam.
Za preostale porabnice ruskega plina trenutno ni bojazni pred prekinitvijo uvoza. Bodo pa morale članice Evropske unije poskrbeti za enotno energetsko politiko pred jesenjo, ko bo povpraševanje po plinu zopet naraslo.
Evropska unija se je tako znašla pred negotovo prihodnostjo. Zaradi neobstoječe skupne energetske politike, ki bi se je držale članice Unije, so se te o dobavi energije primorane dogovarjati posamično. To pa daje geopolitično prednost Rusiji, ki neenotno energetsko politiko držav Evropske unije izrablja za njeno fragmentacijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj