Njihovo morje in ignoranca
Včerajšnja nesreča migrantov, ki so utonili v Sredozemskem morju nedaleč od obale Libije, je znova na noge dvignila evropsko politiko. Ta je pač navajena skočiti le ob velikih nesrečah afriških in bližnjevzhodnih migrantov, ki se sicer v manjši meri dogajajo praktično vsak dan. Nedeljski najmnožičnejši brodolom približno 700 migrantov v Sredozemlju, ki je sledil podobni nesreči z manj žrtvami nekaj dni pred tem, je bila takšna priložnost za dvolično izražanje začudenja ter pozive k skupnim ukrepom in k prekinitvi dosedanje migracijske politike. Evropska unija pri tem že dolgo išče skupni jezik, medtem pa popušča z ukrepi reševanja v Sredozemlju, zato nesreče, kakršnim smo bili priča v minulem tednu, ne čudijo. Novinarja Dela Boštjana Videmška tovrstne reakcije evropskega vrha, ki zaprepaščen na temo migracij sklicuje poseben vrh, ne presenečajo preveč.
Po zaključku operacije Mare Nostrum je Evropska unija slednjo skušala nadomestiti z operacijo Triton, ki deluje v okviru Agencije za operativno sodelovanje na zunanjih mejah Evropske unije, krajše Frontexa. Toda pri Operaciji Triton sodeluje 29 držav, s precej manjšimi sredstvi in precej bolj omejeno kot Mare Nostrum. Dopisnica RTV Slovenija iz Italije, Mojca Širok.
Na drugi strani je bila Mare Nostrum, čeprav je potekala pod zastavo Evropske unije, praktično italijanska operacija, v kateri so reševalne ladje nadzorovale precej širše območje Sredozemskega morja. Italija je za operacijo, kot smo slišali, namenila trikrat precej več sredstev kot za aktualni Triton namenja Evropska unija, temu primerna pa je bila tudi večja uspešnost.
Znotraj operacije Mare Nostrum je pri reševanju beguncev iz Sredozemskega morja sodelovala tudi slovenska vojaška ladja Triglav. Videmšek, ki je obiskal slovensko posadko na Triglavu, vidi operacijo kot izjemno praktično in učinkovito.
A ker ni naletela na pomoč Evropske unije, predvsem pa zaradi visokih stroškov, je Italija z operacijo oktobra lani zaključila.
Toda čeprav Italija ves čas izpostavlja, da potrebuje pri spopadanju z migracijami več pomoči Evropske unije in da jo ta pušča samo, pa Širok opozarja, da to drži le deloma.
Zadržana in neiskrena drža Evropske unije pri reševanju migracijske problematike in migrantov v Sredozemlju, ki jo v zadnjih letih, kot smo slišali, zavija v varčevalne zavoje, ne preseneča. V pogledu odnosa do priseljencev je pomenljiv tako imenovani drugi dublinski sporazum, s katerim je Evropska unija priseljensko politiko nesolidarnostno začrtala pred reševalnima operacijama Mare Nostrum oziroma Triton. Videmšek.
Ob zadnjih nesrečah so evropske politike ponovno polna usta skupnih in temeljitejših ukrepov. Omenjajo se različne rešitve: od ponovne vzpostavitve reševalne operacije v Sredozemskem morju, podobni Mare Nostrum, le da bi v njej sodelovalo več držav Unije, pa do finančno in operativno okrepljene operacije Triton.
Mojca Širok, s katero zaključujemo današnji Offsajd, dodaja, da se je treba z migracijami in migranti ukvarjati, preden ti pridejo v Sredozemlje, kajti takrat je za to že prepozno.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Senegalska pisateljica Fatou Diome je ful dobro komentirala vso to zadevo:
''These people whose bodies are washing up on these shores, – and I carefully choose my words – if they were Whites, the whole Earth should be shaking now. Instead, it’s Blacks and Arabs who are dying and their lives are cheaper. The European Union, with its navy and war fleet can rescue the migrants in the Atlantic and the Mediterranean Sea if they want to, but they sit and wait till the migrants die. It’s as if letting them drown is used as a deterrent to prevent migrants from coming to Europe. But let me tell you something: that doesn’t deter anyone…because the individual who is migrating as a survival instinct, who believes that the life they are living isn’t worth much, he’s not afraid of death.
Sir, you guys will not remain like little goldfish in the European fortress. The current crisis tell us that much. Europe can no longer close itself as long as there are conflicts elsewhere around the world. Europe can no longer live in opulence where there are so much unmet needs around the world. We live in a global society where an Indian makes a living in Dakar, someone from Dakar makes a living in New York, and a Gabonese makes a living in Paris. Whether you like it or not, this process is irreversible. When you are a White Canadian or an Argentine and you come to live in France, you are an expat… But if you are African, or Indian, or Afghan, and you come to France or Germany, you are in immigrant, no matter the circumstances. It is the representation that Europe does to the Other that feeds xenophobia.
And the Schengen visa that you speak of – You will let me finish!—this via gives me the opportunity to be invited to give talks in your universities if you find my brains convenient and profitable, but it bothers you that my brother, who may not have the degrees that I have, but who may want to maybe come to Europe and work in construction, that idea makes your countries schizophrenic. You cannot divide the migrants between the useful ones and the poisonous ones. Also, you see on the headline the flow of African migrants arriving in Europe but you don’t speak of the Europeans going in Africa. That’s the free flow of the powerful, the ones who have the money, and the right kind of passports. You go to Senegal, to Mali, to any country around the world… Anywhere I go, I meet French people, Germans, and Dutch. I see them everywhere around the world, because they have the right passport. With your passport, you go anywhere around the world, and act like you run those place, with your pretentious demeanor. Stop the hypocrisy. We will all be rich together, or perish together.''
+ linkič: https://www.youtube.com/watch?v=z0km4h2EWlY
Komentiraj