NLB zmagala na srbski razprodaji
Nova ljubljanska banka je kupila srbsko Komercijalno banko. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je s srbsko vlado podpisal pogodbo za nakup 83,23-odstotnega deleža Komercijalne banke. Kupnina znaša 387 milijonov evrov, medtem ko je knjigovodska vrednost banke okrog 640 milijonov evrov. NLB je tako od srbske države kupila banko, ki pokriva približno 11 odstotkov srbskega trga. Njena bilančna vsota znaša približno tri in pol milijarde evrov. Komercijalna banka bi tako pomenila približno slabo petino skupine NLB.
Brodnjak je ob sklenitvi posla povedal, citiramo: “Krepitev naše prisotnosti v Srbiji, največjem od naših strateških tujih trgov, na nadzorovan način, ki povečuje vrednost, je za skupino ključna strateška prioriteta ... S tem bo NLB postala tretja največja bančna skupina v državi z edinstvenim položajem ene od vodilnih bank na vseh trgih, kjer je skupina prisotna.” Konec citata. NLB je na srbskem trgu namreč že prisotna, a ima le nekaj več kot odstotek tržnega deleža. Širitev v Srbijo in drugod na Balkan pa je na agendi NLB že vsaj od leta 2004. Na ta način se NLB namreč vrača na trg, na katerem je še kot Ljubljanska banka v Jugoslaviji bila dominanten igralec.
Lani je Komercijalna banka ustvarila več kot 75 milijonov evrov profita. Nakupna cena bo sicer povišana za dvoodstotno letno obrestno mero v obdobju med 1. januarjem 2020 in zaključkom transakcije, pri čemer bo NLB v omenjenem obdobju upravičena do dobička Komercijalne banke.
Po pridobitvi soglasja Narodne Banke Srbije bodo pred zaključkom transakcije izplačane že potrjene, a neizplačane dividende in nagrade zaposlenim za prejšnja poslovna leta. Delničarji Komercijalne banke bodo prav tako pred zaključkom transakcije prejeli dividendo v vrednosti polovice čistega dobička za lani, a največ 38 milijonov evrov. Tako bo srbska država, daleč največji lastnik banke, nekoliko zvišala osnovno prodajno ceno.
Gre za prvi nakup NLB po njeni državni dokapitalizaciji in sanaciji ter lanski privatizaciji. Omejitve na nakup drugih bančnih skupin so odpravljene prav s tem, ko je bila izpolnjena zaveza slovenske vlade Evropski komisiji, da bo svoj lastniški delež v NLB zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico. Država je v NLB sicer največji posamezni lastnik, a ima Bank of New York Mellon več kot 60 odstotkov delnic v upravljanju v vlogi depozitarja.
Na prvi pogled se tako zdi, da je NLB lahko začela kupovati šele, ko je dobila tuje lastnike, vendar je tudi jasno, da ideja za širitev v Srbijo ni zrasla na zeljniku ameriških lastnikov. Grega Meden iz Generali Investments je namreč za časnik Delo pisal, da novi lastniki prevzemu Komercijalne banke celo nasprotujejo. Citiramo:
“Na oster upor temu načrtu je uprava naletela pri svojih novih lastnikih, zlasti pri ameriških investicijskih skladih, ki so delnice kupili v prvi javni prodaji pred letom dni in kasneje na Londonski borzi, kjer kotirajo potrdila o lastništvu delnic. Tuji skladi močno nasprotujejo nakupu banke v Srbiji, za katero bi NLB utegnila plačati ne samo višjo relativno ceno glede na knjigovodsko vrednost, kot jo dosega delnica NLB, temveč tudi prevzemno ceno, ki se za nakup Komercijalne banke pričakuje v Beogradu. V oči namreč bode podatek, da je srbska vlada od mednarodnih vlagateljev pred meseci odkupila slabih sedem odstotkov banke po ceni, ki presega knjigovodsko vrednost delnice za skoraj 15 odstotkov. Bilo bi veliko presenečenje, če bi zdaj strateškemu partnerju srbska vlada svoj delež prodala pod to ceno in le v nekaj mesecih s tem poslom ustvarila izgubo za državni proračun.” Konec citata.
Vendar je srbska vlada, kot kaže, storila prav to, svoje delnice v Komercijalni banki je prodala pod tržno ceno in pod ceno, za katero jih je kupila lani. Zato tudi ni čudno, da v Srbiji ni malo nasprotovanja prodaji banke. Celo guvernerka Narodne banke Srbije Jorgovanka Tabaković meni, da ni potrebe po prodaji banke in da je država lahko odgovoren lastnik. S prodajo banke bodo v Srbiji tujci imeli več kot 85-odstotni delež bančnega trga. Đorđe Đukić z beograjske ekonomske fakultete pojasni glavna razloga za nasprotovanje prodaji.
Srbski finančni minister Siniša Mali prodajo utemeljuje s tem, da bodo z dobljenim denarjem, vsaj 387 milijonov evrov naj bi NLB plačala v gotovini, realizirali infrastrukturne projekte in dvignili življenjski standard. Đukić je do take razlage zelo skeptičen.
Srbska država je lani od tujih lastnikov, predvsem Evropske banke za obnovo in razvoj, krajše EBRD, in Svetovne banke, odkupila več kot 41 odstotkov delnic Komercijalne banke za 260 milijonov evrov. Pred tem je imela država v banki okrog 42-odstotno lastništvo. Tako tudi vidimo, zakaj je Srbija banko sploh prodala, po dogovoru z Mednarodnim denarnim skladom je bila namreč zavezana k privatizaciji. Več Đukić.
Vendar sedaj srbska vlada z Mednarodnim denarnim skladom sodeluje bolj neformalno.
Gre za to, da je bila leta 2006 banka prodana tujim lastnikom. Ti pa so si z dogovorom zagotovili, da če bi država želela banko odkupiti nazaj, bi to lahko storila po vnaprej določeni fiksni ceni. Ta pa je višja od te, po kateri je srbska država banko sedaj prodala. Tuji lastniki so po besedah Đukića poskrbeli za to, da banka spet posluje pozitivno.
Podobno razpravo, kakor smo jo imeli sami ob privatizaciji NLB, imajo sedaj torej v Srbiji. Če je bila prodaja NLB dober posel za ameriške sklade, bomo to, ali je bila prodaja Komercijalne banke nenazadnje dober posel za NLB, še videli.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj