Nutrije na političnem žaru

Če v aktualnopolitični redakciji o živalskih vrstah poročamo zlasti takrat, ko so nanje vezana evropska sredstva, tokrat običajno prakso spreminjamo, ker je izlov bobrovk, kakor se še imenujejo nutrije, ki izvirajo iz Južne Amerike, postal prvovrstna aktualnopolitična tema. Peticijo Proti poboju nutrij na Ljubljanskem barju je namreč do zaključka redakcije podpisalo čez 21 tisoč ljudi.

Kot je v prispevku z naslovom Bodo uvožene vodne podgane preplavile Slovenijo? v časniku Delo pred skoraj desetimi leti pisal Brane Maselj, prva poročila o nutrijah v Sloveniji datirajo v leti 1936 in 1937. Takrat so jih opazili na vzhodu, med Prekmurjem, Mariborom in Ptujem. Po navedbah profesorja Borisa Kryštufka iz Kustodiata za vretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju so nutrije pobegnile s farme Seifrid-Reiter na Pobrežju pri Mariboru. Tovrstne krznarske farme – nutrije so rejci namreč gojili zaradi kožuhov za plašče – so bile v tistem času dobičkonosne. Na področju Ljubljanskega barja so jih nato opazili na prelomu osemdesetih in devetdesetih prejšnjega stoletja.

Izlov nutrij se sicer še ne izvaja. Kot pojasnjuje direktor Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Janez Kastelic, trenutno potekajo priprave, saj gre za logistično izredno zahteven projekt, ki bi se po njegovih besedah lahko začel čez mesec ali dva.

Izjava

Odločbo izredne narave, ki jo omenja Kastelic, je septembra lani izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Določa, kot se temu reče strokovno, naravovarstveni ukrep odstranitve nutrije iz naravnega okolja.

Izjava

Nutrija je vrsta, ki živi v mokriščih, močvirjih, ob potokih in rekah, zato je ljubljansko barje za njih idealen habitat. Sonja Rozman z Zavoda za varstvo narave, ki izlov nutrij podpira in ga priporoča, razloži, zakaj so se te na tem območju tako razmnožile.

Izjava

Kontaktirali smo tudi Blanko Štibilj, pobudnico in prvopodpisano pod peticijo proti poboju nutrij. V sporočilu je zapisala, citiramo: »Peticija proti poboju vseh nutrij na Ljubljanskem barju je v manj kot štirih dneh zbrala več kot 20 tisoč podpisov, kar priča o visoki zavesti državljanov in jasni težnji po drugačni politiki poseganja v naravo. Podpisi se bodo s primernim dopisom in opisom tržaške prakse odlova in kastracije ter sterilizacije poslala na Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter na upravo Ljubljanskega barja, občino Ljubljana, kot tudi Lovsko zvezo.«

Lov na nutrije je, ker so invazivna vrsta, dovoljen celo leto brez posebnih omejitev. V lovskih krogih so nam neuradno povedali, da jih lovci na leto pobijejo med šesto in sedemsto. Naravni prirast populacije je po ocenah sto primerkov na leto, o prirastu v odstotkih nimamo podatka, saj uradni popis števila nutrij ni znan, kot pravi lovec, s katerim smo govorili, niti ne obstaja. Na ta argument v zaščito nutrij se sklicuje tudi Štibilj. Kot trdi, »so nutrije namreč lovna vrsta in jih lovci nikakor ne šparajo. Število nutrij kvečjemu upada, kar je očitno vsem, ki se pogosto sprehajamo ob rečnih nabrežjih.«

V Zavodu za varstvo narave se očitno ne sprehajajo ob rečnih nabrežjih, ker manjšega števila nutrij v splošnem ne ugotavljajo. Več Rozman.

Izjava

V prihajajočem izlovu se bo nutrije lovilo tudi z živolovkami. V pasti bo hrana, ki privablja nutrije, ko pa se bo sprožila, bodo lovci nutrijo nemudoma ustrelili. Zagovorniki nutrij trdijo, da je ta način nehuman in da obstajajo druge možnosti, kot je recimo sterilizacija ali kastracija in vrnitev v naravno okolje. Vrnitev v okolje sicer v tem primeru ne reši težav, saj bi nutrije s tem nadalje spreminjale obrežno in vodno vegetacijo, s tem pa življenjsko okolje avtohtonih vrst. Kastelic zagovornikom sterilizacije odgovarja, da je Evropska unija izdala Priročnik za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami vretenčarjev »s posebnim poudarkom na dobrobiti živali.«

Izjava

V javnosti se je uveljavilo prepričanje, da je izlov nutrij povezan s poškodbami na plavajočih turističnih hiškah na Špici, ki jih je postavilo občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice.

Izjava

Pri Moniki Tomše, vodji področja komerciale in sektorja tržnic pri Javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice smo se pozanimali, za kakšen obseg škode – tako materialen kot finančen – gre na turističnih hiškah.

Izjava

Da bi ugotovili, kaj si o lovu na nutrije mislijo mimoidoči, smo se sprehodili po nabrežju Ljubljanice do Špice, kjer so nutrije redne obiskovalke. No, na današnjem sprehodu nismo srečali nobene nutrije, kot da bi že vse – polovili.

Grozn, kar misljo nardit ...

Po mnenju Toma, kapitana rečnih ladjic, s katerim smo se pogovarjali v Klubu rečnih kapitanov, so nutrije sicer lahko problem za druge vrste, ki živijo ob Ljubljanici, a so, čeprav napadajo turistično infrastrukturo, tudi turistična atrakcija. 

Drgač pa, mi pravzaprav do nutrije imamo tak, bi reku, ambivalenten odnos ...

Po mnenju sprehajalca psa je to, da so si nutrije privoščile plavajoče hiške, povsem nedopusten razlog za njihov pregon.

Ne vem, nimam kej tazga posebnga za povedat ... 

Drugi dve sprehajalki psov pa sta nam zaupali, da vesta, kaj je pravi razlog za izlov bobrovk.

Sm glih včeri slišala to zgodbo ...

Nutrije naj sicer ne bi bile le hrana za pse, pravi Tomo ...

Kaj zdej, morm povedat, da sem jih že jedu?

V nutricionzem se je vmešala tudi partnerka premierja Roberta Goloba, Tina Gaber. Za ekskluziven odziv smo jo prosili na instagramu, kjer je objavila video v podporo nutrijam. Žal nam ga ni uspelo pridobiti, zato v posluh zavrtimo javno dostopen izsek.

Pa tebe ne damo, sej si tok luškano bitje ... mokre tačke maš.

Za konec dodajmo, da je krmljenje nutrij v mestu prekršek. Ne jih futrat!

ODPOVED: Za nutrijami sta oprezala Tia in Fabjan.

Naslovna fotografija: avtorsko delo.