O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z vlado

Pred enim tednom je državni zbor s 44 glasovi za in 42 proti sprejel vladni predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih, v katerem bi morale biti popravljene določbe, ki jih je sodišče v maju razglasilo za neustavne. Sprejeto novelo je včeraj v zakonodajnem postopku ustavil državni svet, drugi dom slovenskega parlamenta. Z 18 glasovi za in 13 proti je izglasoval odložilni veto. Izglasovani veto pomeni, da se predlog novega zakona vrača nazaj v državni zbor, kjer mora tokrat prejeti 46 glasov.  

Ustavno sodišče je o ustavnosti zakona, ki določa nalezljive bolezni in predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje ter obvladovanje, presojalo na pobudo več pobudnikov in ugotovilo, da sta druga in tretja točka prvega odstavka 39. člena zakona v neskladju z ustavo. Druga in tretja točka spornega člena pooblaščata vlado, da z namenom preprečevanja razširitve določene nalezljive bolezni prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje prebivalstva. Ustavno sodišče je presojalo z vidika 32. člena in tretjega odstavka 42. člena ustave, ki določata, da se smeta svoboda gibanja ter pravica do zbiranja in združevanja omejiti zgolj z zakonom. Sodišče je tako ugotovilo, da zakon vladi omogoča, da po lastnem preudarku in z izdajanjem podzakonskih aktov izbira načine, obseg in trajanje omejitev, s katerimi se, tudi zelo intenzivno, posega v svobodo gibanja. Prav tako je zakon pomanjkljiv, ker daje vladi proste roke pri presojanju o prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih in ne določa varoval, ki bi omejila prosto presojo vlade. Tako širok manevrski prostor vlade je nesprejemljiv, saj izvršilna oblast ne sme sama urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja - zakon mora določiti okvire in natančne usmeritve za podrobnejše podzakonsko urejanje, torej urejanje z uredbami ali odloki. Zahteva o določenosti zakonske podlage pa je še večja v primeru, ko gre za omejevanje temeljnih človekovih pravic, kakršni sta pravica do zbiranja in združevanja ter svoboda gibanja. O ustavni odločbi govori Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in predavatelj na Fakulteti za management in pravo Ljubljana. 

Izjava

Kljub temu, da je vlada v noveli določila 39. člena znatno razširila in si natančneje odredila prostor pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov, zakon v več pogledih ostaja sporen in preohlapen. Kovačič Mlinar izpostavi, da odločbe novele zakona ne zadovoljijo načela sorazmernosti, v skladu s katerim bi zakon moral zagotoviti postopnost posegov v  človekove pravice. Prav tako je še vedno sporno vprašanje načela zakonitosti, ki določa, da mora sprejemanje različnih pravnih aktov izhajati iz zakona, v katerem morajo biti vnaprej določeni natančni okvirji za podzakonske akte, kot je odlok vlade. 

Izjava

Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije dalje opozori na še en vidik novele, ki bi lahko tudi v prihodnje omogočal arbitrarno poseganje izvršilne veje oblasti v temeljne svoboščine: problematično je, da se z zakonom ne zagotavlja strokovna neodvisnost presoje. Vlada je 39. členu dodala 39.a člen, ki vladi omogoča, da lahko po preučitvi mnenja medicinske stroke z odlokom odredi tudi ukrepe, ki jih ta zakon ne določa, vendar najdlje skupaj za en mesec.

Izjava

Sprejeta novela določa širok nabor ukrepov, ki so bili v preteklem letu podani s podzakonskimi akti vlade, kot sta omejitev gibanja na občino in regijo ter obvezno nošenje mask.  Med drugim so dodane možnost omejitve gibanja v določeni razdalji od prebivališča in omejitve gibanja v določenih urah dneva, kar se da razumeti kot podlago za določitev policijske ure. Podvršič. 

Izjava

Po izglasovanem odložilnem vetu v državnem svetu se bo torej o noveli ponovno odločalo v državnem zboru, kjer je za potrditev potrebnih več glasov, kot jih je bilo pri prvem odločanju. Če bo novela sprejeta, kar nikakor ni zagotovljeno, lahko o njej ponovno odloča ustavno sodišče. Druga možnost je, da se o zakonu razpiše zakonodajni referendum. Vlada je že sprejela sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o nalezljivih boleznih in sprejetje takega sklepa predlagala tudi državnemu zboru. Kovačič Mlinar je mnenja, da bi bil tak sklep neustaven. 

Izjava

Trenutno veljavni zakon o nalezljivih boleznih, ki je veljaven že več kot dve desetletji, se je v izrednih epidemioloških razmerah, kakršne so vladale preteklo leto, izkazal za neustreznega. Trenutna vlada je obljubljala, da bo z novelo omogočila spopadanje z možnimi prihodnjimi epidemijami, vendar je zakonska podlaga v primeru izrednih razmer v Sloveniji še vedno preveč nedoločena. Predvsem bode v oči hudo poseganje v pravico do zbiranja in združevanja, torej pravico do protestiranja.