Od žvižganja k orglicam

Agenti Scotland Yarda so danes opoldne z dovoljenjem Ekvadorja vkorakali v londonsko ambasado in aretirali ustanovitelja spletne žvižgaške platforme Wikileaks, Juliana Assangea. Assange se je v ambasadi zadrževal od leta 2012, ko je Švedska izdala mednarodno tiralico za njim zaradi domnevnega posilstva mladoletnice. Ta je sicer obtožbe že umaknila in priznala, da posilstva ni bilo, a je britanska policija Assangea vseeno preganjala zaradi bega pred sodnim pozivom in mednarodno tiralico.

Neuradno je bila glavni razlog za pregon zahteva po izročitvi Assangea Združenim državam Amerike, kjer ga čaka pregon zaradi razkritja tajnih dokumentov ameriške vlade in diplomatskih depeš. Londonska policija je že uradno potrdila, da je Assangea aretirala tudi zaradi zahteve po izročitvi ZDA. O razmerah, v katerih je nastal Wikileaks, strokovnjak za informacijske tehnologije Lenart J. Kučić.

izjava

Kmalu po začetku delovanja platforme pa so se pojavile tudi prve kritike o pravičnosti in smiselnosti takšnega deljenja informacij.

izjava

Spletna platforma Wikileaks omogoča tako imenovanim žvižgačem, da objavljajo tajne dokumente vlad, v katerih razkrivajo njihovo koruptivno in sporno delovanje. Poleg Assangea sta najbolj znana med njimi Chelsea Manning in Edward Snowden, ki sta z razkritji na platformi osramotila večino držav sveta. Assange se je pred mednarodnim pregonom zatekel na ekvadorsko ambasado, kjer so mu ponudili azil. Glavni razlog za to je bila podpora, ki jo je Wikileaks užival s strani nekdanjega predsednika Rafaela Corree. Ko je oblast prevzel njegov nekdanji namestnik Lenin Moreno, se je politična usmeritev vlade nepričakovano spremenila, kar je prizadelo tudi državni odnos do Assangea. Po mnenju novinarja Igorja Mekine je bila večina negativnega pisanja o njem posledica organizirane kampanje.

izjava

Mekina je prepričan, da za aretacijo stojijo predvsem ZDA, ki bodo verjetno zahtevale njegovo izročitev.

izjava

Predsednik Moreno je v videu, objavljenem na Twitterju, obrazložil, da Ekvador ne more več trpeti grobih kršitev azilnega dogovora s strani Assangea. Ta je sicer nedvomno ekscentričen, a so te obtožbe verjetno povezane predvsem z objavami dokumentov o lokalni in državni korupciji v Ekvadorju. Assange sicer že več kot pol leta zaradi informacijske karantene, vzpostavljene s strani ekvadorske ambasade, ne vodi več Wikileaksa, zato je za objavo zadnjih tajnih dokumentov verjetno kriva njegova namestnica. O politični situaciji v Latinski Ameriki Mekina.

izjava

Po njegovem mnenju aretacija in verjetna obsodba Assangea ne pomenita konec Wikileaksa in žvižgačev, a bosta gotovo povzročili spremembe.

izjava

Kučić se strinja, da je na področju internetne transparentnosti zapuščina Wikileaksa mešana.

izjava