Offsajd jalovih sankcij

Evropski zunanji ministri so še dodatno zaostrili sankcije proti Ruski federaciji. Prvič je Evropska unija uvedla sankcije tudi proti pravnim osebam, natančneje proti dvema energetskima podjetjema iz Krima, Černomorneftegaz in Feodosia. Vodje evropskih diplomacij so se tudi strinjali, da bo Unija sankcije močno zaostrila, če bo Rusija ovirala izvedbo ukrajinskih predsedniških volitev 25. maja, ali celo vojaško intervenirala. Stopnjevanje gospodarskega pritiska na Rusijo odpira vprašanje, kako bo prekinitev gospodarskega sodelovanja vplivala na evropske države in ali bodo sankcije sploh učinkovite.

Slovenija, kot članica unije, izvaja sankcije in hkrati trepeta pred njihovo morebitno zaostritvijo, ali možnimi ruskimi protiukrepi. Prekinitev gospodarskega sodelovanja med državami bi hudo prizadela podjetja, ki izvažajo na ruski trg in najverjetneje spet pahnila Slovenijo v recesijo.

Na evropske politične pritiske se drugače odziva Srbija, ki je tradicionalna zaveznica Moskve, ampak je tudi v procesu približevanja Evropski uniji. Srbski premier Aleksandar Vučić je odbil zahteve Zahoda po uvedbi protiruskih sankcij in je poudaril, da bi Unija morala razumeti, da ima Srbija močne tradicionalne politične, gospodarske in kulturne vezi z Rusijo.

O naštetih vprašanjih smo govorili z Boštjanom Udovičem, s Centra za preučevanje mednarodnih odnocov na FDV-ju, s srbskim politologom Zoranom Stojiljkovićem in z poddirektorico Urada za makroekonomske analize Majo Bednaš.