Offsajd pogajalskih izhodišč

Nizozemska izpostava organizacije Greenpeace je na svoji spletni strani objavila 248 strani osnutka Transatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma, znanega pod kratico TTIP. Sporazum je do sedaj potekal za trdno zaprtimi vrati, vse informacije glede pogajanj pa so bile zaupne. Razkriti dokumenti v glavnem potrjujejo očitke kritikov, ki so sporazumu že dolgo očitali podrejanje korporativnim interesom.  Kot opozarjajo v organizaciji Greenpeace, je iz objavljenih dokumentov razvidno, da se skuša s sporazumom doseči znižanje standardov za varovanje okolja. To še posebej izkazujejo stališča ameriške strani. Podrobneje o vsebini objavljenih dokumentov predstavnica Greenpeace Nizozemska, Sara Janssen:

Izjava

Sporno je tudi, da se v tekstu nikjer ne omenja tako imenovanega previdnostnega načela v reguliranju ravnanja s snovmi, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje. Med te spadajo tudi semena gensko spremenjenih organizmov. Sporazum očitno sledi ameriškemu principu, ki pravi, da morajo obstajati dokazi o škodljivosti, preden se prepove določene materiale in organizme. Ta ureditev torej postavlja breme dokaza na regulatorje, medtem ko je v dosedanji evropski ureditvi običajno, da je to breme na proizvajalcu. Ta mora dokazati neškodljivost svojega produkta. Podrobneje Jenssen:

Izjava

Iz dokumentov je razvidno, da gre pri TTIP za precej več kot vprašanje carin in trgovine. Velik del sporazuma se namreč ukvarja s poenotenjem različnih regulacij, ki urejajo vse od kmetijskih gnojil do internetnega prometa, in s kontroverznim sistemom, ki varuje tuje investitorje pred spremembami zakonodaje. Dokumenti so najverjetneje nastali po dvanajstem krogu pogajanj. Spomnimo, da se je prejšnji teden v New Yorku zaključil trinajsti krog, pred začetkom pa se bo zgodil predvidoma še en krog v Bruslju. Dokumenti torej ponujajo sliko stanja izpred približno meseca dni. O politični dinamiki, ki se razkriva v dokumentih, Janssen:

Izjava

Dokumenti razkrivajo mestoma precej trdo pogajalsko taktiko Združenih držav. Te grozijo z blokado uvoza avtomobilov v ZDA, če Evropa ne popusti pri uvozu ameriških kmetijskih proizvodov. Še posebej problematična naj bi bila področja mlečnih izdelkov, bombaža in soje, ki so čez lužo v veliki večini gensko spremenjena. Ti pritiski ustvarjajo napetosti tudi znotraj Evropske unije. Francoski predsednik Francois Hollande je že v petek povedal, da Francija ne bo pristala na noben dogovor, ki bi ogrožal njeno kmetijstvo. Izvoz avtomobilov v ZDA je na drugi strani vprašaje, ki je v interesu predvsem Nemčije.

Dokumenti razkrivajo zanimivo politiko, ki zaznamuje pogajanja. Na več mestih izvemo, da je Evropa v pogajanjih predložila svoj predlog glede določnega člena sporazuma, na katerega se bodo ameriški pogajalci odzvali v naslednjem krogu pogajanja, saj se morajo za mnenje posvetovati z industrijo, ki jo dotični člen dogovora zadeva. Poleg tega so se pogajanja večkrat zataknila pri vprašanju pravil, ki zadevajo ameriške zvezne države. Čeprav je zvezna vlada v Washingtonu mnogo močnejša od administracije v Bruslju, ima manj vzvodov, s katerimi lahko vsili svojo regulacijo na zvezne države, kot je to v primeru Evropske unije, kjer obstaja velika diskrepanca med močjo velikih in majhnih držav, da uveljavijo svoje interese.

Kot je znano že nekaj časa, si ameriška stran prizadeva, da bi pogajanja zaključili še pred iztekom mandata predsednika Obame. On bi za razliko od svojega naslednika sporazum lahko podpisal brez velike politične škode. Vprašanje trgovine je namreč postalo eno najbolj perečih v letošnji ameriški predsedniški kampanji in kdorkoli bo Obamo nasledil v Beli hiši, bo imel glede tega vprašanja precej manj svobode. Najverjetnejši republikanski kandidat Donald Trump je iz nasprotovanja prostotrgovinskim sporazumom dobil znaten del svoje podpore, demokratinja Hillary Clinton pa se je zaradi kritik z levice izrekla proti sporazumu TTIP, ki ga bodo ZDA sklenile z državami vzhodne Azije.

Kot kažejo nedavne raziskave javnega mnenja, je sporazum TTIP v zadnjem letu izgubil večinsko podporo tudi v Nemčiji, ki je bila pred tem najmočnejše oporišče podpore. Razlog so predvsem razkritja žvižgača Edwarda Snowdna, ki so v nemški javnosti podžgala strahove glede osebnih podatkov, ki jih o svojih uporabnikih zbirajo ameriška tehnološka podjetja. Tega strahu gotovo ne bo pomiril del dokumentov, ki razkriva, da so ameriška telekomunikacijska podjetja zelo zainteresirana za deljenje podatkov o internetnem prometu. Vse bolj kaže, da bo sporazum sprejet letos ali pa bo sledil velik zastoj v pogajanjih. O možnostih za tako hiter sprejem sporazuma je govoril tudi francoski gospodarski minister Emmanuel Macron:

Izjava

Na razkritja se je odzvala tudi evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, ki je povedala, da dokumenti ne razkrivajo končnega sporazuma in da so v dokumentih izražena zgolj pogajalska izhodišča obeh strani. Kako na take izjave gledajo v Greenpeacu, še enkrat Jenssen:

Izjava