Ogrožena nevladna kulturno umetniška scena

Veliko število kullturnih in umetniških organizacij in ustvarjalcev v nevladnem sektorju je odvisnih od finančnih sredstev, ki jih dobijo prek javnih razpisov. Financiranje za obdobje 2014-2017 naj bi bilo zagotovljeno prek Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti. Tudi področje kulture se ni izognilo vsesplošnim vladnim rezom in tako so se sredstva za nevladne organizacije na področju umetniških programov in projektov za nevladni sektor v letu 2012 zmanjšala za okrog 25%. V primerjavi z rezi na celotnem ministrstvu gre za neproporcionalno nižanje sredstev in to v času, ko je financiranje projektov iz drugih virov zelo težko dostopno.

Omenjeni rezi se zdijo v nasprotju s smernicami, katerim se je zavezala vlada v novembra potrjenem Nacionalnem programu za kulturo. V njem je med drugim zapisana pomembnost vzpostavitve 'spodbudnega okolja za delovanje in razvoj nevladnih organizacij', podpora kakovostnim projektom in programom ter poudarek na zaposlovanju v omenjenem sektorju. Ravno Nacionalni program za kulturo naj bi bil odgovor na trend upadanja sredstev za nevladne organizacije delujoče na področju kulture.

Povod za najnovejše razburjenje v kulturniških krogih so prve odločitve razpisne komisije, ki počasi kapljajo na prijavljene organizacije. Kar nekaj institucijam, ki so v prejšnjih letih lahko računale na financiranje s tega naslova, so sredstva namreč znižali ali ukinili.

O pomenu in podhranjenosti nevladnega dela slovenske kulturniške scene v navezavi z zadnjim javnim razpisom smo govorili z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica, Andrejem Srakarjem, predsednikom Asociacije - društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti ter Draganom Živadinovim iz Zavoda Delak.

Offsajd sta pripravila Jaša in vajenka Zala