Opec proti Nopecu

Pozdravljeni v torkovem OFFsajdu, v katerem bomo zaplavali v vrtince svetovnih naftnih trgov. Organizacija držav izvoznic nafte, krajše Opec, je skupaj z zaveznicami, s katerimi se o črpanju in izvozu nafte dogovarjajo v okviru Opec plus, sprejela dogovor o zmanjšanju proizvodnje nafte za dva milijona sodčkov dnevno. Vodja demokratske večine v ameriškem senatu Chuck Schumer je v odgovor na odločitev Opeca dejal, da v senatu razmišljajo o možnosti sprejetja zakonodaje, ki bi omogočila Združenim državam tožiti države Opeca. Pri tem se je skliceval na zakon, imenovan Brez kartelov za proizvodnjo in izvoz nafte, krajše Nopec. Zakon, ki ga imajo v ZDA na mizi že dve desetletji, a je komaj maja letos prestal glasovanje v senatnem odboru, bi prilagodil protimonopolno zakonodajo ZDA in preklical suvereno imuniteto, ki je ščitila članice Opec plus in njihove nacionalne naftne družbe pred tožbami. Če bi bil zakon sprejet, bi državni tožilec ZDA lahko tožil naftne družbe oziroma države članice Opeca na zveznem sodišču. Vendar ni jasno, kako natanko bi lahko zvezno sodišče izvršilo sodni postopek proti neki državi.

Igor Dekanić, profesor na Rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu, pravi, da se količina proizvedene nafte z odločitvijo Opeca ni bistveno spremenila, bo pa dogovor vplival na ceno.

Izjava

Cene nafte v zadnjih dveh letih postopoma padajo, kar ustreza državam, bogatim z nafto. Direktor Inštituta Fakultete za ekonomijo, finance in upravo Univerze Singidunum v Beogradu Goran Radosavljević meni, da želi Opec s tem ukrepom preprečiti padanje cen nafte in stabilizirati ceno na 90 evrov za sodček nafte.

Izjava

Uvedba embarga na rusko nafto s strani evropskih držav je po mnenju Dekanića Opecu ponudila dobro priložnost za izkoriščanje njegovega položaja na naftnem trgu.

Izjava

Razlog za grožnje Združenih držav Amerike z Nopecom je predvsem izvajanje političnega pritiska na Opec, v katerem je največja izvoznica nafte Savdska Arabija. Kot pravi Dekanić, zvišanje cene nafte ustreza tako Opecu kot ZDA, ki so sicer med največjimi proizvajalkami nafte in zemeljskega plina.

Izjava

Radosavljević je po drugi strani izpostavil dejstvo, da ZDA uvozijo približno toliko nafte, kot je izvozijo. Zato jim višanje cen nafte samo po sebi ne koristi. Za zdaj vseeno ni znano, ali bodo ZDA sprejele zakon o sankcioniranju Opeca. Iz Bele hiše so namreč sporočili zgolj, da proučujejo pravne možnosti, pri tem pa niso izključili podpore Nopecu. Vendar na vprašanja ameriških novinarjev o Nopecu niso odgovorili. Dekanić ob tem dodaja, da ZDA ne morejo kar tako sankcionirati mednarodne organizacije.   

Izjava

Zato Radosavljević meni, da ZDA razen političnega pritiska nimajo vzvodov, s katerimi bi prisilile Opec, da obdrži enako količino produkcije nafte.

Izjava

Kot pravita sogovornika, ni povsem jasno, kako bi lahko ameriški senat sprejel Nopec in s tem sankcioniral mednarodno organizacijo. Če bi mu to uspelo, pa je po drugi strani vprašljivo, ali bi strah pred sankcijami dejansko vplival na količino in ceno proizvedene nafte Opeca. Zahodni očitki Opecu, da z zvišanjem cen nafte pomaga predvsem Rusiji, so prav tako na trhlih tleh. Kot je pojasnil Radosavljević, mora Rusija tako ali tako že zdaj večino svoje nafte izvažati po znižanih cenah, saj ji zaradi izpada povpraševanja evropskih držav nafta ostaja.

OFFsajd je pripravila vajenka Zala, mentoriral je Fin.

Vir fotografije: Ting Chen, Flickr, creative commons