Otok zakladov

Včeraj so na Grenlandiji potekale predčasne parlamentarne volitve, potem ko sta menjava predsednika in posledični spor v do tedaj največji stranki Siumut privedla do razpada koalicije. Predsednik vlade Kim Kielsen in nekdanji predsednik Siumuta ter novi vodja stranke Erik Jensen imata namreč nasprotni stališči do gradnje rudnika urana in redkih kovin pri nahajališču Kvanefjeld. Zaradi spora je koalicijo zapustila demokratska stranka, preostala koalicija pa je postala manjšinska. Projektu nasprotuje tudi stranka Inuitska skupnost, krajše IA, kot kaže, pa tudi večina prebivalstva, saj je prav IA zmagala na volitvah in osvojila dobrih 35 odstotkov glasov oziroma 12 sedežev v 31-članskem parlamentu. Komentira Ulrik Pram Gad z Danskega inštituta za mednarodne študije:

Izjava

Seveda gradnja rudnika ni bila edina tema, o kateri je bilo govora v predvolilnem času. Grenlandija je uradno del Kraljevine Danske, a uživa skoraj popolno avtonomijo. Pod nadzorom danskega parlamenta sta še vedno zunanja in obrambna politika, poleg tega pa Danska Grenlandiji letno namenja slabih 500 milijonov evrov, kar znaša slabih 20 odstotkov bruto domačega proizvoda Grenlandije. 

Izjava

V programu več strank so tako prizadevanja za popolno neodvisnost, ki pa so pogojena z ekonomsko osamosvojitvijo. Kljub majhnemu številu prebivalcev – teh je približno 55 tisoč – pa grenlandsko politično sceno še dodatno zaznamuje dihotomija med centrom in periferijo. Pojasni Rasmus Bertelsen z univerze v Tromsu:

Izjava

Prav izčrpavanje naravnih dobrin bi lahko Grenlandijo vodilo k ekonomski neodvisnosti. Največji otok na svetu je tudi eno največjih nahajališč redkih zemeljskih kovin, ki so ključnega pomena za raznorazne industrijske sektorje, od potrošniške elektronike do vojaške visoke tehnologije. Pram Gad pojasni argumente za projekt in proti njemu:

Izjava

Poleg ekonomskih vprašanj je treba nasloviti tudi naravovarstvena. Čeprav je glavni namen postavitve rudnikov pridobivanje redkih kovin, je poleg teh na omenjenem nahajališču prisoten tudi radioaktivni uran. Zemlja v bližini Kvanefjelda pa je poleg tega eno redkih območij na Grenlandiji, ki so primerna za poljedelstvo. Več pove Dwayne Menezes z inštituta Polar Connection:

Izjava

Zaplete se tudi pri geopolitiki. Desetodstotni in s tem največji delničar avstralske firme Greenland Minerals, ki projekt izvaja, je kitajsko podjetje Shenghe Resources Holding. Ne glede na odločitev bodoče koalicije, ali bo projekt prepovedala ali ne, je težko verjeti, da bi ZDA na svojem zunanjepolitičnem dvorišču tolerirale svoje največje nasprotnike, sploh če gre za redke elemente. Največje zaloge teh rudnin so namreč prav na Kitajskem, ta država pa je hkrati tudi njihova daleč največja svetovna predelovalka. Bržkone je bilo tudi to razlog za ponudbo nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ko je v svojih prizadevanjih po »spet veliki Ameriki« poskusil Grenlandijo kar kupiti. Podjetja v Evropski uniji na primer iz Kitajske uvozijo približno 98 odstotkov vseh redkih rudnin, ki jih potrebujejo za vgradnjo v svoje izdelke, kot so denimo vetrne turbine za proizvodnjo elektrike. Več o tem Bertelsen:

Izjava

Nekaj podobnega se je zgodilo pred nekaj leti, ko se je kitajsko podjetje prijavilo na razpis za gradnjo letališč.

Izjava

Pobud za pridobivanje rudnin na Grenlandiji najbrž še zdaleč ni konec, sploh v luči dejstva, da na otoku trenutno obratujeta zgolj dva rudnika, pri čemer v enem od njiju kopljejo rubine. Očitno pa bodo podjetja v prihodnosti primorana poiskati ustreznejše lokacije. Redki elementi Kvanefjelda za zdaj ostajajo pod zemljo.