Patentirana neumnost?

Vlada Republike Slovenije in Državni zbor sta začela postopek ratifikacije Sporazuma o enotnem patentnem sodišču. Odbor za zunanjo politiko je včeraj obravnaval in potrdil ustreznost sporazuma, zdaj je na vrsti Državni zbor. Kljub odločitvi odbora za zunanjo politiko pa ne moremo mimo dejstva, da gre za zelo pomemben sporazum, ki bo imel, če bo sprejet, na slovensko gospodarstvo daljnosežne posledice. Zato še bolj preseneča, da se je njegovo sprejemanje začelo z veliko naglico. Tako v Gospodarski in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije kot tudi v Združenju slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino so bili enotni v tem, da je za tako pomembne spremembe na področju patentne ureditve potrebno več časa za javno razpravo, prav tako pa obstajajo upravičeni pomisleki, ali naj Slovenija sporazum sploh ratificira. Edini, ki je na odboru za zunanjo politiko glasoval proti, je bil predstavnik Združene levice, ostali so bili bodisi za bodisi vzdržani.

O vsebini sporazuma smo se pogovarjali s strokovnjakom za patentno zakonodajo Gregorjem Mačkom iz podjetja ITEM d.o.o, ki je prisostoval včerajšnjemu zasedanju Odbora za zunanjo politiko. Kakšne bodo spremembe, ki jih bo sporazum prinesel, predstavi Maček:

Izjava

Nevarnosti za slovensko gospodarstvo, ki prihajajo s sprejemanjem sporazuma, je veliko, izhajajo pa predvsem iz strukture slovenskega gospodarstva. Pojasnjuje Maček:

Izjava

Poleg znatnega povečanja veljavnih patentov na teritoriju Republike Slovenije Maček opozarja na visoke stroške, ki jih bo prineslo pričakovano večje število pravdanj. Ta imajo lahko za posledico zadušitev gospodarskega razvoja in odpovedovanje proizvodnji, za katero se bodo slovenski proizvajalci bali, da bo predmet patentnih sporov. Več o tem Maček:

Izjava

Mnogi iz strokovne javnosti se strinjajo, da zaradi enotnosti trga Evropske unije potrebujemo tudi enotni patentni sistem. Tega sporazum sicer prinaša, a hkrati ne upošteva specifik posameznik držav članic. V primeru Slovenije je večina izvoznih produktov proizvedenih v manjših in srednje velikih podjetjih, ki bi jih nova ureditev postavila v šibkejši položaj napram večjim tujim korporacijam. Podrobneje nevarnosti za slovenska podjetja razloži Bojan Pretnar, prvi direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Izjava

Mnogi zagovorniki pristopa Slovenije k sporazumu kot primer dobre prakse navajajo Združene države Amerike. A prav primer ZDA je najbolj poveden o tem, da tovrstna ureditev krepi centre proizvodnje, medtem ko periferijo šibi. Kam v tej računici spada Slovenija, pojasnjuje Maček:

Izjava

Pred devetimi leti je Evropska unija že poskušala na ravni celotne EU vzpostaviti enoten patentni sistem, vendar to zaradi nestrinjanja določenih držav članic ni bilo mogoče. Namesto tega so kasneje preko tako imenovanega instituta ojačanega sodelovanja poskusili znova. V okviru tokratnega poskusa je potrebna ratifikacija novega patentnega sistema s strani najmanj trinajstih držav EU, med njimi pa ne bo Hrvaške, Poljske in Španije.

Iz tega izhaja pomemben argument za prestavitev ratifikacije sporazuma, ki ga izpostavljajo tako naši sogovorniki kot tudi strokovna javnost. To je, da s prestavitvijo ratifikacije ali celo njene opustitve Slovenija ničesar ne izgublja. Več o tem Pretnar:

Izjava

Patenti delujejo kot orožje, ki ga podjetja uporabljajo proti svojim konkurentom. O znatnem povečanju tovrstnega orodja v primeru ratifikacije sporazuma razlaga Maček:

Izjava

V Sloveniji je bila pripravljena analiza pridružitve Slovenije sporazumu pred mesecem dni. A čas, ki je potekel od takrat pa do včerajšnje obravnave na odboru za zunanjo politiko, je izredno kratek. S tem se strinja tudi Maček:

Izjava

Kako konkretno je potekalo včerajšnje glasovanje, pa razloži poslanec Združene levice Matej Tašner Vatovec, sicer edini član odbora za zunanjo politiko, ki je včeraj glasoval proti ratifikaciji sporazuma.

Izjava