Pirati proti večnim županom

Piratska stranka je do roka, ki se je iztekel minuli četrtek, zbrala več kot potrebnih 5000 podpisov podpore zakonskemu predlogu, s katerim želijo omejiti mandate županov na največ dva zaporedna mandata. Predlog, po katerem bi zakonu o lokalnih volitvah dodali en člen, bodo Pirati v državni zbor vložili najkasneje v dveh tednih, ko bodo od upravnih enot prejeli še elektronske podpise. V današnjem OFFsajdu soočamo stališča za omejevanje županskih mandatov in proti njemu ter preverjamo, kakšno podporo ima predlog novele zakona med parlamentarnimi strankami. Za sprejetje novele zakona je namreč potrebna navadna večina, torej vsaj več kot polovica vseh prisotnih poslancev.

Argumente v prid omejitvi županskih mandatov predstavi sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović.

Izjava

V skladu s predlogom na naslednjih lokalnih volitvah leta 2026 ne bi mogli kandidirati župani, ki trenutno svoje občine vodijo vsaj že drugi mandat. V prehodnih in končnih določbah predlog Piratov namreč vključuje tudi člen, da se po sprejemu novele zakona pri upoštevanju omejitve števila zaporednih mandatov poleg trenutno aktualnega mandata upošteva še njemu predhodni mandat. Pirati se torej zavzemajo za največ osem vezanih let opravljanja županske funkcije. Do takšnega časovnega omejevanja je skeptična Simona Kukovič, izredna profesorica s področja politologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije.

Izjava

Nasprotno Feratović v tako imenovanih večnih županih, ki so na čelu svojih občin 28 let – od ustanovitve občin z reformo lokalne samouprave –, in županih, ki svoje mandate vežejo kot otrobe, vidi zaviralce napredka.

Izjava

In če večni župani, ki jih je v Sloveniji šest, v občinah Brda, Cerklje na Gorenjskem, Gornji Petrovci, Rogaška Slatina, Rogatec in Zagorje pridno kandidirajo vsaka štiri leta osemkrat zapovrstjo, take zagnanosti za politično angažiranje na ravni lokalne samouprave ni več oziroma je zaznati trend upadanja, razlaga Kukovič.

Izjava

Slovenska ustava omejitev mandata oziroma pasivne volilne pravice, to je biti voljen, določa le za funkcijo predsednice republike: ta lahko opravlja dva zaporedna petletna mandata. Kukovič preslikavi te ureditve v zakon nasprotuje.

Izjava

V slovenskem političnem prostoru je besedna zveza strici iz ozadja dobila zlovešč prizvok, zato se ni težko zdrzniti ob terminu župani iz ozadja, na morebiten pojav katerih opozarja sogovornica.

Izjava

V obrazložitvi svojega zakonskega predloga Piratska stranka večkrat omeni tudi institut odpoklica župana, ki ga pri nas ne poznamo, niti ga Pirati ne predlagajo. Zakaj, razloži Feratović.

Izjava

Odpoklic županov je bil na mizi poslancev dvakrat, leta 2012, ko ga je v paketu z omejitvijo županovanja predlagala takrat vladna Slovenska demokratska stranka, in leta 2017 v času vlade Mira Cerarja, ko je sprejetje novele zakona o lokalni samoupravi ustavil veto državnega sveta. Nasploh je »delujoča« ureditev instituta odpoklica delikatno vprašanje, pove Kukovič.

Izjava

Usoda zakonskega predloga Piratske stranke bo v rokah parlamentarnih strank. Podporo ima predlog zagotovljeno pri Levici, ki je Piratom pomagala zbirati podpise. Več poslanka Nataša Sukič.

Izjava

V poslanski skupini Svobode se bodo do predloga opredelili, ko bo vložen, prav tako se o morebitni podpori ali nepodpori še niso odločili v Novi Sloveniji. V SDS, čeprav so táko ureditev, za katero se zdaj zavzemajo Pirati, nekoč predlagali prav sami, ne podpirajo. Iz Socialnih demokratov so nam odgovorili, da vnaprej ne zavračajo razprave o omejitvi mandatov, ne nujno samo županskih, s ciljem, da pretehtajo, ali z omejitvijo, morda tudi spremembo dolžine mandata, najdejo soglasje in boljše pogoje za delovanje lokalnih skupnosti in države. Do sedaj zadržana drža dveh večjih koalicijskih strank sicer daje slutiti, da volje za večje posege v politični sistem ni.

Vir naslovne fotografije: Pirates of Porto Ercole, flickr, creative commons