Po irsko v Severni Irski
V današnjem Offsajdu se posvečamo politični krizi v Severni Irski, kjer zaradi neuspešnih pogajanj med glavnima strankama že trinajst mesecev vlada brezvladje. Zaradi dolgotrajnih pogajanj med republikanskimi nacionalisti Sinn Fein in stranko demokratičnih unionistov DUP Severni Irski grozi neposredna vladavina iz Londona. Parlament Severne Irske ima, sledeč dogovoru iz Belfasta leta 1998, znanemu tudi kot velikonočni sporazum, posebne pristojnosti, decentralizirane od pristojnosti vlade v Londonu. Politična ureditev regionalnega parlamenta določa delitev moči med republikanci in unionisti, tako da mesto premierja in podpremierja zaseda po en kandidat iz obeh največjih strank. Če eden od njiju odstopi, pade celotna vlada.
To se je zgodilo januarja lani zaradi afere o programu subvencij za prehod na vire obnovljive energije, imenovanem Cash for ash. Iniciativo za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije je zagnala unionistična premierka Arlene Foster leta 2012, izkazala pa se je za finančno popolnoma nevzdržno, saj je vlada za vsak funt stroškov ogrevanja s premogom ponudila subvencijo 1,4 funta za ogrevanje z lesnimi briketi. Pri tem ni postavila zgornje meje za subvencije, tako da so ljudje začeli denar služiti z ogrevanjem praznih hiš, na koncu pa je program subvencij javno blagajno stal dobrih 500 milijonov evrov. Premierka Foster ni pristala na neodvisno preiskavo o aferi, zato je odstopil podpremier Martin McGuiness iz stranke Sinn Fein, zaradi česar je padla vlada. Marca so se ponovile volitve v parlament, na katerih so unionisti sicer prejeli največ glasov, a so hkrati v parlamentu svojo prednost pred republikanci znižali z 10 na le en sedež. Od takrat pa stranki DUP in Sinn Fein nista dosegli dogovora o novi vladi.
Zataknilo se je pri vprašanju ureditve statusa irskega jezika, ki sicer igra predvsem simbolično vlogo, saj ga v Severni Irski govori slab odstotek prebivalstva. Ker je spor glede ureditve statusa irskega jezika tako simboličen, si je težko predstavljati, da bosta stranki sprejeli kompromis. Trenutno sploh ni znano, kaj točno naj bi ureditev irskega jezika zajemala, se pa z njo Sinn Fein zavzema za podobne ureditve, kot so obveljale na Škotskem in v Walesu. Razloži Jonathan Tonge z Univerze v Liverpoolu:
Vlada Severne Irske je sicer nestabilna že zadnjih dvajset let, zadnji spori glede jezika pa so le najbolj očiten pokazatelj neučinkovite ureditve, razloži Tonge:
Dogovora iz Belfasta leta 1998, ki določa aktualno politično ureditev Severne Irske, nista priborili stranki Sinn Fein in DUP. Glavni podpisnici dogovora sta bili stranki Ulster unionist party in Social democratic and labour party. Mick Healty, urednik bloga Slugger O’Toole, meni, da določila dogovora za današnji politični teren niso primerna.
Severnoirski novinar Eamon Mallie je pred kratkim objavil dokumente, ki naj bi bili osnutek dogovora med strankama glede statusa irskega jezika. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je bila tudi stranka DUP delno pripravljena na kompromis glede ureditve statusa jezika. Mick Healty ocenjuje, da je šlo pri razkritju dokumentov za strateško politično dejanje ene izmed obeh strank:
Jonathan Tonge z Univerze v Liverpoolu meni, da je stranko DUP za premik v smeri dogovora forsirala predvsem predsednica Arlene Foster, kljub temu da večina njenih članov ne podpira posebne ureditve statusa irskega jezika:
Od lanskih parlamentarnih volitev v Združenem kraljestvu unionistična DUP v parlamentu podpira manjšinsko vlado konservativcev pod vodstvom Therese May. Od takrat so se razmere v stranki precej spremenile.
Po volitvah v Združenem kraljestvu so poslanci DUP v Westminstru postali najpomembnejši politični akter v Severni Irski. Stranka Sinn Fein je na istih volitvah dobila sedem poslanskih mest, vendar se njeni člani zasedanj protestno ne udeležujejo. Konzervativna vlada pa je v parlamentu odvisna od podpore poslancev DUP, s čimer so si unionisti zagotovili precej manevrskega prostora glede dogajanja v Severni Irski.
Ker stranka DUP trenutno podpira vlado, jim neposredna vladavina iz Londona vsaj na krajši rok ne predstavlja resne grožnje oziroma jim je celo v interesu. Poslanci DUP v Westminstru bodo po mnenju Tonga svoj čas na oblasti poskušali izkoristiti karseda učinkovito, vendar pa na dolgi rok neposredna vladavina iz Londona za Severno Irsko ni ustrezna rešitev.
Stranka Sinn Fein je prejšnji teden zamenjala vodstvo. Dolgoletni vodja Gerry Adams je svoj položaj predal mlajši Mary Lou McDonald. Slednja je odraščala v Republiki Irski in ni obremenjena s povezavami z Irsko republikansko armado, kar bi lahko popolnoma spremenilo politični obraz stranke Sinn Fein. Razloži David Farrell z Univerze v Dublinu:
Mary Lou McDonald prihaja iz srednjega razreda, nagiba se k bolj centralističnim politikam in se s svojimi nazori približuje uveljavljenejšim strankam v Republiki Irski. Sinn Fein namreč strankarsko deluje tudi v južnem delu otoka, kjer pa še nikoli ni vstopila v koalicijo. Uveljavljene stranke namreč z njo zaradi povezav z Irsko republikansko armado niso želele sodelovati. Sprememba v vodstvu bi tako predvsem za del stranke, ki deluje v Republiki Irski, lahko pomenila izboljšanje rezultatov na prihajajočih irskih volitvah. Več Farrell:
Novo vodstvo Sinn Feina bi po mnenju Tonga potencialno lahko vplivalo tudi na odnos s stranko DUP, ki bi bolj temeljil na kompromisih, vendar se bo to zares pokazalo šele v prihodnosti:
Prikaži Komentarje
Komentarji
zanimivo a ne? tale brexit je v bistvu postal ekperiment - in stanje sedaj v združenem kraljestvu - je eksperiment. zakaj? ker združeno kraljestvo nima pojma kaj naj, ni nobenega plana, nobene strategije - nova situacija. tako podobno kot grčija a ne? tudi eksperiment.
morda bi lahko celo rekli, da je hitri hedonistični brezglavi borzno-špekulativni kapitalizem povozil anglijo, še preden se je ta lahko ustrezno zavedala vseh posledic in riskantnih situacij. kako danes razumeti stanje tam ??? - hja - treba je iti nazaj. analizirati kaj se je dogajalo v času po M.Thatcher - in zakaj se je snemalo toliko ameriških filmov o njej in izpuščalo grde podrobnosti. hja.
v angliji je potekala prehitra privatizacija določenih infrastrukuturnih mrež a ne?
na primer transport. v celoti je v ne-lasti angležev a ne? to ni mala reč. glede na vrednost funta.
kaj pa avtomobilska industrija pod znamko tujcev? vsi grozijo, da bodo šli ven po brexitu.
kaj pa severna irska? nihče ne pozna plačevanja korporativnih davkov a ne? še niso slišali za korporativno socialno dogovornost a ne? oziroma so si jo ves čas prikrajali.
sedaj se je pa ogledalce obrnilo na noter a ne?
težak zajeb.
hahahhahahahaha.
Komentiraj