Podnebni dogovor na papirju

Evropski parlament, Evropska komisija in Evropski svet, se pravi predstavniki vlad članic, so dosegli dogovor o tako imenovanem evropskem podnebnem zakonu. Gre za klasičen bruseljski zakonodajni proces, ko dogovoru predsednikov vlad na evropskem vrhu sledi tristransko usklajevanje podrobnejšega zakonskega besedila med Parlamentom, Komisijo in članicami EU. Zakon bo legalno uveljavil cilj, ki so si ga evropski voditelji zadali decembra lani – da bo Evropska unija do leta 2030 svoje emisije ogljikovega dioksida zmanjšala za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

V primerjavi z dosedanjo okoljsko politiko gre za precej ambiciozen cilj. Da bi ga dosegli, morajo evropske države svoje izpuste CO2 v tem desetletju zmanjševati več kot dvainpolkrat hitreje kot v prejšnjem. Več o najpomembnejših točkah evropskega podnebnega dogovora Felix Schenuit s Fakultete za gospodarstvo in družboslovje univerze v Hamburgu.

Izjava

Kot je po pogajanjih povedal predsednik okoljskega odbora Evropskega parlamenta Pascal Canfin, je bil cilj 60-odstotno zmanjšanje emisij, na kar pa članice niso hotele pristati.

Izjava
Pogajanja so bila po bruseljsko dolga in so se končala po 14-ih urah, ob peti uri zjutraj. Zakaj, komentira Schenuit.

Izjava

Da ima dogovor tudi pomembno komponento globalnega rivalstva za naslov najbolj zelene svetovne supersile, ni skrivala niti poročevalka Evropskega parlamenta v pogajanjih, Jytte Guteland.

Izjava

Realna slika rezultata pogajanj kaže, da je največja politična moč v EU v resnici še vedno v rokah prestolnic držav članic. Evropski parlament je zato moral popustiti pri večini svojih zahtev.

Izjava

Razlika med politikami, ki bi pripeljale do cilja zmanjšanja emisij za 55 odstotkov, in tistimi, ki bi jih zmanjšale za 60 odstotkov, je precej večja, kot kaže prvi pogled na številke. Druga točka, ki za nekatere članice prinaša še posebej veliko razliko, je  način, kako ogljično računovodstvo obravnava gozdove. Ti namreč ogljikov dioksid absorbirajo in ga vežejo v rastlinske materiale. Tukaj je bil na pogajanjih dosežen dogovor, da mora priti do absolutnega zmanjšanja izpustov za najmanj 52,8 odstotka glede na leto 1990. Razliko do cilja, ki je pri 55 odstotkih, lahko države dosežejo s prikazom negativnih emisij, na primer zaradi širjenja gozdov. Tudi tu je šlo za kompromis, saj so države članice hotele, da bi bil upoštevani odstotek tako imenovanega ogljičnega odtoka večji, parlament pa je zagovarjal stališče, da se sploh ne upošteva. Kot meni Schenuit, je to porajalo vprašanje, ki bo sčasoma postalo še pomembnejše.

Izjava
Novost, ki so jo prinesla pogajanja po določitvi glavnih ciljev pri zmanjševanju emisij, je tudi ustanovitev  Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora, ki bo s stališča podnebne znanosti ocenjeval zakonske in regulativne predloge Evropske komisije. Imel bo 15 članov, ki bodo imeli štiriletne mandate. Kako pomembno vlogo bo igral novi organ, se bo pokazalo šele čez čas.

Izjava

Evropski podnebni zakon nima posebnega disciplinskega postopka ob nespoštovanju dogovorov. Bruseljske oblasti bosta delno nadzorovala novi znanstveni odbor in Evropski parlament. Države članice, ki bi dogovor kršile, bodo kaznovane po postopkih, ki že obstajajo za primere nespoštovanja evropske zakonodaje.

Več ima podnebni zakon povedati glede določanja ogljične politike v prihodnosti, tudi po letu 2030. Že v naslednjih treh letih bodo namreč postavljeni tudi cilji za leto 2040.

Izjava

Evropski podnebni zakon se ukvarja zgolj s cilji. Prav nič ne pove o tem, kako naj bi te cilje dosegli. Prvi korak v tej smeri bo Evropska komisija storila letos poleti, ko bo predstavila predloge, kako te cilje uresničiti na relevantnih področjih, kot so na primer energetika, industrija in transport. Še bolj ključno pa je vprašanje, ali so obstoječi politični sistemi in ideologija, na katero prisega Bruselj, te cilje in politike sposobni uresničiti. Evropska komisija namreč še vedno meni, da je njena vloga in vloga držav predvsem postavljanje pravil in oblikovanje spodbud, ne pa načrtovanje prihodnosti in direktna akcija.