POGAJANJA O ZAGOTOVITVI ELEKTRIKE ZA ROME V ŽABJAKU

Še zadnji avgustovski teden nadaljujemo z Offsajdi o lokalnih tematikah. Tokrat se lotevamo komunalnih infrastrukturnih problemov romske skupnosti v eni izmed številčno najbolj poseljenih območij z omenjeno skupnostjo: Novo mesto. Največje neregistrirano naselje, ki še danes nima urejene elektrike in v kateri so bivanjske razmere med najbolj perečimi je naselje Žabjak.

Navkljub lokalnosti dotične teme pa to opredeljuje splošna politika države do urejanja prostorske problematike Romov, ki to prelaga na občine. Splošno politiko, njene učinke in primer občine Novo Mesto pojasni Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov:

Izjava

Kljub temu, da občino Novo mesto Rudaš izpostavlja kot primer dobre prakse, pritrjuje, da je v preteklosti kazala manj pripravljenosti.

Izjava

Pri ureditvi infrastrukturnih in komunalnih problemov neregistriranih romskih naselij je podajanje žogice med občino in državo preraslo že v dolgo igro. Medtem, ko država od občine zahteva ureditev dotične zadeve, je ta v primeru naselja Žabjak v preteklosti odgovarjala, da je pripravljena prevzeti zemljišče šele po njegovi prostorski in komunalni ureditvi. Prenos naj bi bil za občino problematičen zaradi nelegalnosti naselitve, pred tem pa je po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija prostorsko ureditev zaustavila država. Macedoni.

Izjava

Reševanje dotičnega problema ne poteka le med občino in državo, temveč tudi med ministrstvi. O tem in o pomenu elektrike za izboljšanje položaja Romov v naselju in občini pojasni Franci Kek, koordinator občine Novo mesto za romsko tematiko.

Izjava

A skočimo nazaj na učinke omenjene državne politike za Novo mesto. Po ugotovitvah občinskega svetovalca za področje romske tematike je bilo leta 1984 v Novem mestu zaposlenih več Romov kot danes. Tamkajšnjo zaposlitveno situacijo Romov danes v primerjavi z njihovim položajem v Jugoslaviji pojasni Kek.

Izjava

Kot rečeno so najhujše bivanjske razmere v naselju Žabjak, ki skoraj v celoti leži na zemljišču ministrstva za obrambo. Poleg ostalih težav je poglavitni problem dotičnega naselja manjko elektrike, ki se jo naselju obljublja že nekaj let. Ker načrt ureditve zahteva več let za realizacijo so lani ministrstvo za obrambo, ministrstvo za delo, družine in enake možnosti ter novomeški center za socialno delo sklenili dogovor, da bodo elektriko v Žabjak napeljali iz bližnjih vojaških objektov. Za to je ministrstvo za finance namenilo 60 tisoč evrov, a je ministrstvo za obrambo kasneje od dogovora odstopilo, češ da se mora najprej zagotoviti zakonito podlago za stalno napeljavo. Trenutno pa poteka dogovarjanje o začasni spremembi ustreznega predpisa, saj da gre za izjemne razmere.

Izjava

Manjko elektrike pa po ugotovitvah poročila, ki ga je pripravil Kek, vpliva tudi na kriminal. Ker v Žabjaku nimajo elektrike jo kupujejo od sosednjih Romov iz naselja Brezje, a so se primorani pri slednjih zaradi pomanjkanja denarja zadolževati. S tem in konkretneje o že omenjenenemu predlogu začasne dobave elektrike, današnji Offsajd zaključi Kek.

Izjava