Pohod po soseski gužvi na carini
Prebivalci sončne strani Gorjancev v zadnjih letih nimajo navade izražati nezadovoljstva na protestnih shodih, a pet let prometnih zamaškov ob koncih tedna je izbilo sodu dno za približno šestdeset zagužvanih Metličank in Metličanov. Na mejnem prehodu Metlika je pretekli konec tedna mejo na izstopu prestopilo dobrih 17 tisoč potnikov, kar je za tri tisoč več kot lani v istem obdobju. To pomeni do 8 kilometrov dolgo kolono pleha ali neprevozno cesto od Suhora do Metlike. Predsednica sveta Mestne skupnosti Metlika Alenka Tomašič povzame, kako so potekale priprave na opozorilni protest zaradi oblastniške ignorance ob vsakotedenski paralizi prometa v metliški občini in vzdolž obmejnega območja v Beli krajini.
Protest je potekal v mirnem vzdušju, udeleženci so se trikrat sprehodili po krožišču ob vstopu v Metliko, a s tem niso ovirali prometa, saj je policija prav na tem krožišču že drugi konec tedna zapored ustavljala voznike in jih postopoma spuščala v mesto. Tomašič poudarja, da je zadovoljna predvsem z medijsko pokritostjo protesta.
Po drugi strani cestišča pa član sveta Mestne skupnosti Metlika Janko Bračika - Cigo z udeležbo na protestu ni zadovoljen; razočarali so ga predvsem politični predstavniki.
Metliški župan Darko Zevnik odgovarja, da gre pač za čas dopustov, ne pozabi niti malce pograjati oglaševalske strategije mestne skupnosti, ki je organizirala proteste.
Ob nekaterih preuranjenih interpretacijah, da je za gnečo na Gorjancih nad Metliko kriv prav protest, so se med vaščani na poti med Novim mestom in Metliko pojavili očitki, da so Metličani poskrbeli le za svoje ceste, s tem pa povzročili nevzdržno gnečo na podeželju. Zevnik pojasni, da niti protest niti policijsko urejanje prometa nista naperjena proti vaščanom in da jim trenutna prometna ureditev zagotavlja najboljše pogoje.
Težave se seveda ne pojavljajo samo letos ob špici poletne sezone hrvaškega turizma, ko je največ zmede in zastoja povzročil počasen in nestabilen sistem sledenja okužbam s koronavirusom na hrvaški mejni kontroli. Tomašič opiše, s čim vse se zaradi neurejenih prometnih razmer in slabe povezave s preostalo Slovenijo soočajo prebivalci obkolpskih območij že vsaj pet let, odkar politiki strašijo z migrantsko krizo, če ne že od vzpostavitve schengenske meje na Kolpi leta 2007.
Gužva pride in gre. Z dobrim poznavanjem okolice in strateškim odločanjem se občani kljub vsemu lahko nekako prebijejo do Metlike. Še več preglavic kot kolone na meji povzroča tranzitni tovorni promet skozi mednarodni mejni prehod v Metliki. Število tovornjakov se je od leta 2010, ko jih je prehajalo 19 tisoč, povečalo na dobrih 80 tisoč.
»Prepoznali ste težave, bravo! Kaj pa rešitve? Rešitve nas zanimajo!« bodo rekli zlobni jeziki. Alenka Tomašič kratkoročni cilj vidi predvsem v prepovedi tranzitnega tovornega prometa do zaključka projekta gradnje tretje razvojne osi na območju občine Metlika, ki ga zaradi večjih finančnih zmožnosti po novem vodi Družba za avtoceste Republike Slovenije, krajše DARS, in ne več Direkcija za infrastrukturo.
Dolgoročno pa se lahko prebivalci Metlike, kot tudi ostali potniki prek Gorjancev, rešijo izgubljanja živcev in časa ob koncih tedna le z izgradnjo obvoznice okoli Metlike, nadaljuje Tomašič.
Bračika dodaja, da bi veliko pripomogla tudi boljša železniška povezava Bele krajine s preostalo državo.
Župan Zevnik poudarja, da ima moč odločanja država in občina kot institucija nima pravnih možnosti, s katerimi bi lahko prometno zagato urejala sama.
Medtem predsednica sveta mestne skupnosti pri delovanju občine pogreša predvsem več samoiniciativnosti in komunikacije z občani.
Tomašič opozarja tudi na neodzivnost državnega tira oblasti, saj njegovi predstavniki naslovijo prometno problematiko v Metliki le takrat, kadar se dovolj nasitijo belokranjskega jagenjčka s pogačo in napijejo skrbno izbranega vina.
Direkcija za infrastrukturo, ki na naša vprašanja do zaključka redakcije kljub obljubi ni odgovorila, je denimo zavrnila vse pobude, ki bi vsaj malo olajšale življenje ob državni cesti v občini Metlika. Med njimi sta omejitev hitrosti na vpadnici v Metliko in prepoved tranzitnega tovornega prometa do zaključka gradnje tretje razvojne osi, kar je s podpisom peticije podprlo več kot 750 državljanov. Tomašič opiše sestanek z ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom in ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem.
Zevnik opozarja, da se pričakovani rok za gradnjo južnega dela tretje razvojne osi odmakne v prihodnost, vsakič ko se zamenja vlada, tako da ni mogoče natančno predvideti, kdaj bodo Metličanke in Metličani lahko spokojno potovali v središče države in mirno zadihali ob poletnih vikendih.
Seveda pa ob koncih tedna ni zabasana le državna cesta v Metliki, temveč se s podobnimi težavami letos srečujejo na vseh mednarodnih mejnih prehodih na Kolpi. Darko Zevnik opiše sodelovanje vseh treh belokranjskih občin na področju prometne ureditve.
Preden bodo udeleženci v prometu lahko zaobšli Metliko po obvoznici v sklopu tretje razvojne osi, bo preteklo še kar nekaj kubikov Kolpe, saj naj bi investitor DARS za gradbeno dovoljenje zaprosil avgusta prihodnje leto. Pa vendar, kot kaže, protest ni bil zaman.
Metlika dok ne vmrem… Od dosade, dok čakam f koloni.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Alenka! 😍 #mojsterJaka
Komentiraj